TFL Vsebine / TFLGlasnik

To, da podjetja uporabljajo raznovrstne podatke za izboljšanje poslovanja, ni nič novega. »Hiter tehnološki razvoj, digitalizacija in izboljšana povezljivost pa so v zadnjih letih radikalno razširili vrste, obseg in vire teh podatkov, s tem pa tudi njihovo ekonomsko relevantnost.«[1] Vse več podjetij svoje delovanje tako opira na t. i. velepodatke (angl. »big data«), za katere posledično v zadnjih letih povečano zanimanje kažejo tudi nacionalni uradi za varstvo konkurence držav članic Evropske unije in Evropska komisija.[2] Konkurenčnopravnih zadev, v katerih se bodo v taki ali drugačni obliki pojavljali velepodatki, bo gotovo vse več, pravna teorija in praksa (evropska in nacionalna) pa se bosta morali opredeliti do številnih vprašanj, ki jih ta trend odpira.

V dobi hitrega tehnološkega razvoja prevzemajo velepodatki ključno vlogo tudi v poslovnih modelih podjetij, s tem pa vplivajo tudi na konkurenčno dinamiko trgov. Velepodatki, obsežne zbirke informacij iz različnih virov, ki se zbirajo in analizirajo z visoko hitrostjo, se zaradi svoje specifične narave močno razlikujejo od tradicionalnih podatkovnih nizov. Njihova nerivalna narava, vseprisotnost, hitro zastaranje in zapletenost zbiranja ter analize postavljajo evropsko konkurenčno pravo pred številne izzive – ta prispevek[3] analizira nekatere izmed njih.

Zaradi edinstvenih lastnosti velepodatkov se pojavljajo nova vprašanja pri definiciji relevantnega trga. Konkurenca za podatke in s podatki zahteva natančno ločevanje med zbiranjem specifičnih naborov podatkov in njihovo uporabo za konkurenčne namene. Ta dvojnost prinaša kompleksnost pri analizi zamenljivosti podatkovnih nizov, ki je ključna za določanje produktnega trga. V kontekstu velepodatkov je pomembno razumeti, da tradicionalni merilci tržnih deležev morda ne odražajo dejanske konkurenčne moči podjetij, ki se opirajo na dinamične in hitro spreminjajoče se tehnologije.

Ko je trg jasno določen, regulatorji ocenijo, ali ima podjetje na njem prevladujoči tržni položaj, pri čemer upoštevajo predvsem tržne deleže in vstopne ovire. Vendar pri velepodatkih prevladujoči položaj ni nujno povezan s klasičnimi merili tržnih deležev, saj lahko inovacije in tehnološki napredki hitro spremenijo tržne razmere.

Zlorabe prevladujočega položaja s strani podjetij, ki kontrolirajo velepodatke, se lahko kažejo v omejevanju dostopa do ključnih informacij ali v združitvah, ki povečajo kontrolo nad podatki. Pri združitvah je ključno preučiti, kako združitev vpliva na tržno moč in dostop konkurentov do trga. Evropska komisija mora v teh primerih oceniti, ali združitev velepodatkov zmanjšuje konkurenco oz. dviguje vstopne ovire za nove konkurente.

Tudi ravnanja, kot so postavljanje predatorskih cen in nepoštene poslovne prakse, pridobivajo v kontekstu velepodatkov novo dimenzijo, kjer klasična analiza cen ne zadostuje. Zaradi nizkih ali celo ničelnih marginalnih stroškov pri zbiranju dodatnih podatkov tradicionalne ekonomske teorije cen ne morejo učinkovito nasloviti potencialnih zlorab.

Za učinkovito regulacijo trga velepodatkov je nujno, da evropsko konkurenčno pravo razvije nove pristope in metodologije, ki upoštevajo tehnološke značilnosti in dinamiko digitalne ekonomije. Prilagajanje regulativnih okvirov bo ključno za zagotavljanje pravične konkurence in spodbujanje inovacij, ne da bi to škodilo potrošnikom ali tržni dinamiki.

Zaključiti torej gre, da velepodatki postavljajo nove izzive za evropsko konkurenčno pravo, ki mora svoje tradicionalne pristope prilagoditi zahtevam sodobne digitalne ekonomije. Sodelovanje med pravnimi strokovnjaki, ekonomisti in tehnološkimi strokovnjaki bo ključno za oblikovanje regulativnih politik, ki bodo učinkovito naslovile kompleksnost velepodatkov in zagotovile zdravo konkurenčno okolje.

Opombe:

[1] Bruno Lasserre, Andreas Mundt: Competition Law and Big Data: The Enforcers view, v: Rivista Italiana di Antitrust, št. 1/2017, str. 17.

[2] O tem pričajo recimo odločitev nemškega Urada za varstvo konkurence v zadevi B6-22/16, nemško-francosko poročilo Competition Law and Data ter sklep Evropske komisije v zadevi COMP/M.7217.

[3] Besedilo je pripravljeno na podlagi daljšega znanstvenega članka Rok Dacar: Nekatera vprašanja zlorabe prevladujočega položaja na trgih, ki jih poganjajo velepodatki, v: Javna uprava, št. 3-4/2024 (sprejeto v objavo).