TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Zapustnikova sestra, ki je trajno nezmožna za delo, je nujna dedinja, če nima potrebnih sredstev za življenje (2. odst. 25. člena Zakona o dedovanju). Uporaba pravnega standarda potrebnih sredstev za življenje terja opredelitev nujnih življenjskih izdatkov dedinje. Če njeni prejemki tako ugotovljene izdatke krijejo, omenjenega pravnega standarda v korist dedinje ni mogoče uporabiti.

V zapuščinskem postopku po pokojnem bratu je bila zapustnikova sestra napotena na pravdo proti bratovi ženi kot oporočni dedinji zaradi dokazovanja, da je trajno nesposobna za delo in da nima potrebnih sredstev za življenje, zaradi česar ji pripada pravica do nujnega dednega deleža po 2. odstavku 25. člena Zakona o dedovanju.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je sicer, da je tožnica za delo trajno nesposobna zaradi starosti 69 let in težke kronične bolezni, da pa vendarle ima potrebna sredstva za življenje. Prejema namreč družinsko pokojnino, ki je sicer nekoliko nižja od povprečne plače na zaposlenega v Sloveniji, vendar pa po kritju najnujnejših izdatkov še vedno razpolaga s tolikšnim delom družinske pokojnine, da lahko krije stroške za prehrano, oblačila, zdravila in zdravstvene pripomočke.

Sodišče druge stopnje pa je tožničini pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je razsodilo v skladu s
tožbenim zahtevkom. Relativno nizka družinska pokojnina bi sicer zadostovala za normalno zdravega človeka, vendar so tožničine potrebe zaradi bolezni večje, zaradi česar lastnih potrebnih sredstev za življenje nima zadosti.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Njeni reviziji je
revizijsko sodišče ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje tako spremenilo, da je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Uporaba 2. odstavka 25. člena Zakona o dedovanju v korist zapustnikove sestre, ki je nesposobna za delo, je
pogojena z uporabo in razlago pravnega standarda potrebnih sredstev za življenje. Uporaba tega pravnega standarda pa terja opredelitev tistih življenjskih stroškov, ki so potrebni za pokritje nujnih potreb. Potrebna sredstva za življenje ima tisti, ki s svojimi
dohodki ali kako drugače krije nujne življenjske izdatke. Opredelitev nujnih življenjskih izdatkov je stvar dejanske presoje. Če osebni
prejemki zapustnikove sestre ne dosegajo povprečne plače zaposlenega, to samo po sebi še ne pomeni, da ta nima potrebnih sredstev za življenje. Določba 2. odstavka 25. člena Zakona o dedovanju omogoča razlago, po kateri bratje in sestre zapustnika le izjemoma nastopajo kot nujni dediči. Ekstenzivno tolmačenje standarda 'potrebna sredstva za življenje' bi lahko pripeljalo do širjenja kroga nujnih dedičev po 2. odstavku 25. člena Zakona o dedovanju. Sodišče druge stopnje je torej glede razlage pravnega standarda potrebnih sredstev za življenje po določbi 2. odstavka 25. člena Zakona o dedovanju zmotno uporabilo materialno pravo.