TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba:

- v II. točki izreka delno spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 65.034,42 EUR za čas od 23.4.2010 do poteka 15-dnevnega paricijskega roka za plačilo navedenega zneska;

- se v V. točki izreka delno spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti (poleg že priznanih stroškov) še 449,62 EUR pravdnih stroškov v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Vprašanje običajnega roka izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika je dejansko vprašanje, ki ga mora na konkretizirani ravni zatrjevati in dokazati upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno. Zamujanje s plačili samo po sebi ne pomeni običajnega roka izpolnitve. Tožena stranka bi morala zatrjevati in dokazati, kakšen naj bi bil običajen rok (torej v kakšnih rokih je tožeča stranka izpolnjevala svoje obveznosti), da je sama takšen rok tolerirala, da je bil rok vedno enak oziroma vsaj podoben, da so bili izpodbijani pravni posli posli enakih značilnosti kot tisti pri katerih je tožeča stranka navadno zamujala s plačili.