TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika obtoženega T. K. se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v odločbi o krivdi in pravni opredelitvi ter v odločbi o kazenski sankciji tako, da se obtoženi T. K. spozna za krivega:

da je 23. 11. 2016 v dopoldanskem času v zapuščenem delu stavbe tretjega kraka bivših zaporov, na P. cesti, v M, umoril L. P., ko mu je vzel življenje s tem, da ga je z nožem 14 krat zabodel ter večkrat vrezal, od tega ga je 12 krat zabodel od zadaj v hrbtni del telesa in 2 krat od spredaj, v trebuh in glavo, z opisanim pa mu je prizadejal 12 vbodnih ran v predel hrbta, 5 vreznin glave zadaj, vreznino na komolcu leve roke zadaj, nato pa še vbodno rano in vreznino na glavi spredaj, vreznino sredine levega uhlja, vbodno rano na prednji strani trupa, s čimer mu je povzročil vbodnine pljučnih kril, 8 vbodov zadanih v predel hrbta pa je segalo v prsno votlino, pri čemer je za posledicami zadobljenih vbodnih in vreznih poškodb v področju hrbta in glave oziroma za posledicami zunanjih in notranjih krvavitev in izkrvavitve s posledičnim hemoragičnim oziroma hipovolemičnim šokom umrl na kraju dejanja, pri tem pa je bila obtoženčeva zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje zaradi osebnostne motnje, in sicer čustveno neuravnovešene osebnostne motnje borderline tip, F 60.31 bistveno zmanjšana;

s tem je storil kaznivo dejanje uboja po prvem odstavku 115. člena Kazenskega zakonika v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena Kazenskega zakonika.

Po prvem odstavku 115. člena Kazenskega zakonika se obtoženemu izreče kazen 14 (štirinajst) let zapora.

Po prvem odstavku 56. člena Kazenskega zakonika se v izrečeno kazen zapora všteje čas, prestan v priporu, to je od 23. 11. 2016 od 16.35 ure dalje.

II. V ostalem se pritožba zagovornika obtoženega ter v celoti pritožba okrožne državne tožilke zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

V obravnavanem primeru objektivna okoliščina, to je sam način storitve kaznivega dejanja, ki nedvomno povzroča bolečine in trpljenje žrtve, in je opisan v izreku drugostopenjske sodbe, ne utemeljuje sklepanja, da je bil umor storjen na grozovit način. Da bi opis dejanja vseboval zakonske znake kaznivega dejanja umora, storjenega na grozovit način, bi bilo potrebno takšno konkretizirano ravnanje oškodovancu, ki bi mu povzročilo hude fizične bolečine in intenzivno psihično trpljenje, ki po trajanju in intenziteti presegajo trpljenje in bolečine, ki nastanejo običajno pri temeljni obliki kaznivega dejanja umora. V izreku prvostopenjske sodbe navedena dejstva in okoliščine te kvalifikatorne posebne okoliščine ne opredeljujejo. Opisan način storitve dejanja, ko je obtoženi dvanajstkrat zabodel z nožem oškodovanca v hrbet, enkrat v trup in enkrat v glavo ter mu prizadejal več vreznin, ne gre vrednotiti kot kvalifikatorno okoliščino, ki omogoča uporabo določbe KZ-1 o umoru.