TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. UVOD

Že dve desetletji bitka za talente narekuje vodenje in upravljanje podjetij po vsem svetu. Podjetja vrednost črpajo predvsem iz svojega človeškega kapitala, ne iz materialnih sredstev, nadarjena delovna sila pa postaja bolj zaželena od tovarn in strojev (Marin, 2023, str. 38). V zadnjem času se številne organizacije v zasebnem in javnem sektorju soočajo s pomanjkanjem zaposlenih. Vodstva organizacij poleg zviševanja plač iščejo še druge načine, kako privabiti in zadržati zaposlene. Eden izmed načinov so zagotovo aktivnosti in programi za izboljšanje počutja zaposlenih. Ti pa imajo tudi davčne posledice, ki običajno vodijo v povišanje stroškov organizacije. V nadaljevanju obravnavamo tri sklope programov in aktivnosti za izboljšanje počutja zaposlenih, ob katerih bomo presodili o davčnih posledicah stroškov po ZDoh-2, ZDDPO-2 in ZDDV-1.

2.IZHODIŠČA ZA DAVČNO OBRAVNAVO STROŠKOV TEAMBUILDINGA IN DRUGIH PROGRAMOV ZA IZBOLJŠANJE POČUTJA ZAPOSLENIH

2.1. Boniteta zaposlenega po ZDoh-2

Stroški zavezanca v zvezi z izboljšanjem počutja zaposlenih običajno pomenijo ugodnost ali boniteto zaposlenega. Skladno s prvim odstavkom 36. člena ZDoh-2 dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki je povezana z zaposlitvijo. Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delavcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo (prvi odstavek 39. člena ZDoh- 2). Kljub splošnemu pravilu, da so vse ugodnosti obdavčene z dohodnino, zakon navaja devet izjem (tretji odstavek 39. člena):

• ugodnosti manjših vrednosti, ki jih zavezanec zagotavlja vsem zaposlenim pod enakimi pogoji, kot so regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih primerih zagotavljanja običajnih ugodnosti;
• plačila zavezanca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delavcev, ki je v zvezi s poslovanjem zavezanca, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem v okviru promocije zdravja na delovnem mestu v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu;
• plačila zavezanca za zdravstvene preglede zaposlenih, ki jih je zavezanec dolžan zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, in bi opustitev zdravstvenega pregleda oziroma plačila pomenila kršitev zakona in s tem kazensko odgovornost zavezanca;
• plačila zavezanca za cepljenje zaposlenih, če iz izjave o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta zaposlenega skladno s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sledi, da je treba takemu zaposlenemu zagotoviti cepljenje;
• plačila zavezanca za zavarovanje zaposlenih za nesreče pri delu, ki ga je zavezanec dolžan zagotoviti na podlagi zakona in bi opustitev zavarovanja oziroma plačila pomenila kršitev zakona;
• uporaba parkirnega prostora, ki ga zavezanec zagotovi zaposlenemu;
• uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme, ki jo zavezanec zagotovi zaposlenemu;
• darila, ki jih otrokom zaposlenih zagotovi zavezanec v decembru in katerih vrednost ne presega 42 EUR;
• ugodnosti do15 EUR mesečno, če jih zavezanec zaposlenim ne zagotavlja redno ali pogosto.

2.1.1.UGODNOSTI MANJŠE VREDNOSTI

V ZDoh-2 besedna zveza ugodnosti manjše vrednosti ni opredeljena. Splošno opredelitev najdemo v FURS-ovi publikaciji Bonitete. Za ugodnost manjše vrednosti velja ugodnost, ki:

(1) jo zavezanec zagotavlja vsem zaposlenim pod enakimi pogoji in

(2) zaradi težavnosti vrednotenja in prisojanja posameznemu zaposlenemu ni obdavčena.

2.2. Davčno priznavanje stroškov po ZDDPO-2

Stroški zavezanca v zvezi z izboljšanjem počutja zaposlenih spadajo med davčno  priznane odhodke, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

• zavezanec odhodke pripozna skladno s SRS-ji ali MSRP-ji (12. člen ZDDPO-2);
• odhodki so potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po ZDDPO-2 (prvi odstavek 29. člena ZDDPO-2);
• odhodki so neposredni pogoj za opravljanje dejavnosti in posledica opravljanja dejavnosti, nimajo značaja privatnosti in so skladni z običajno poslovno prakso (drugi odstavek 29. člena ZDDPO-2).

V celoti so davčno priznani tudi stroški v zvezi z izboljšanjem počutja zaposlenih, od katerih je zavezanec obračunal dohodnino po ZDoh-2.

2.3. Odbitek DDV-ja po ZDDV-1

Zavezanec lahko odbije DDV, ki mu je bil zaračunan ob nabavi blaga ali storitev:

1. če izpolnjuje splošne pogoje za odbitek DDV-ja in
2. če ne velja katera izmed prepovedi odbitka po 66. členu ZDDV-1.

Splošni pogoji za odbitek DDV-ja so:

• zavezanec nabavljeno blago ali storitve uporabi za svoje obdavčene transakcije ali transakcije, ki dopuščajo pravico do odbitka, npr. prave oprostitve, kot je izvoz blaga ali oproščena dobava blaga v EU (prvi odstavek 63. člena ZDDV-1);
• nastala je obveznost za obračun DDV-ja, npr. če dobavitelj obračuna DDV od transakcije, ki je oproščena, kupec nima pravice do odbitka DDV-ja (62. člen ZDDV-1);
• zavezanec razpolaga z računom ali drugim primerljivim dokumentom (67. člen ZDDV-1);
• odbitni DDV je plačal oz. ga bo plačal (prvi odstavek 63. člena ZDDV-1).

ZDDV-1 izrecno prepoveduje odbitek DDV-ja (točki d in e 66. člena ZDDV-1):

• od stroškov reprezentance (pogostitve in zabave ob poslovnih in družabnih stikih);
• od stroškov hrane in pijače ter od stroškov nastanitve.

3. TEAMBUILDING

3.1. Opredelitev teambuildinga

Angleški izraz teambuilding v neposrednem prevodu pomeni 'izgraditev tima'. Teambuilding je vsako izvajanje vnaprej določenih aktivnosti, ki pomagajo skupini zaposlenih, da učinkoviteje doseže zastavljen cilj. Glavni cilji in koristi  teambuildinga so predvsem:

• spoznavanje in ustvarjanje povezav znotraj organizacije ter izgraditev zaupanja med zaposlenimi;
• spodbujanje komunikacije in timskega dela; izboljšanje vzdušja v organizaciji in delovne vneme;
• spodbujanje ustvarjalnosti in inovacij;
• zadržanje kadra v organizaciji;
• sposobnost reševanja stresnih situacij, ki so posledica hitrih sprememb v delovnem in širšem poslovnem okolju;
• ponotranjenje vizije in poslanstva organizacije.

Vsaka aktivnost, ki jo organizacija izvede z zaposlenimi, ni teambuilding. Za kvalitetno izveden teambuilding je treba določiti program aktivnosti, s pomočjo katerega bo organizacija povezala določeno skupino zaposlenih v tim, in to z namenom, da doseže vnaprej zastavljen cilj. Pomembno je tudi, da organizacija izmeri učinke izvedenih aktivnosti, jih po potrebi nadgradi in ustrezno prilagodi. Namen izvajanja aktivnosti je namreč pripraviti oz. naučiti skupino zaposlenih, kako s kvalitetnim timskim delom izboljšati delovne rezultate in zvišati dodano vrednost organizacije.

Izbira aktivnosti za razvoj tima je odvisna od cilja, ki ga želi organizacija doseči. Organizatorji teambuildingov ponujajo najrazličnejše aktivnosti, na primer:

• aktivni teambuilding, ki vključuje najrazličnejše športne aktivnosti;
• spletni teambuilding, pri katerem se zaposleni povežejo po spletu in rešujejo različne naloge;
• družbeno odgovorni teambuilding, pri katerem organizacija spodbudi zaposlene k prostovoljstvu, čistejšemu okolju in pomoči šibkejšim družbenim skupinam;
• inovativni teambuilding, pri katerem organizacija spodbudi zaposlene k razmišljanju izven ustaljenih okvirov.

Na spletu lahko zasledimo tudi izraz teambonding. Gre za aktivnosti, ki niso toliko osredotočene na delo in doseganje zastavljenih ciljev, ampak gre bolj za krepitev medsebojnih odnosov znotraj organizacije ob izvajanju prijetnih aktivnosti (razna praznovanja, zabave, izleti itd.).

3.2. Davčna obravnava stroškov teambuildinga

Beseda teambuilding se pojavlja v povezavi z najrazličnejšimi aktivnostmi, ki jih za zaposlene organizira delodajalec. Vendar vseh aktivnosti ni mogoče opredeliti za teambuilding. To so le tiste aktivnosti, ki so del višjih strateških ciljev organizacije in ne nazadnje pripomorejo k višji dodani vrednosti organizacije.

Kakšna bo davčna obravnava teambuildinga, je odvisno od okoliščin. Za pravilno davčno obravnavo stroškov teambuildinga je potrebna presoja posameznega primera.

3.2.1.BONITETA ZAPOSLENEGA

Za ugodnost oz. boniteto zaposlenega se ne štejejo aktivnosti teambuildinga, ki so:

• skrbno načrtovane in vodijo v doseganje vnaprej določenega cilja (npr. zavezanec izvaja aktivnosti skladno z letnim planom izobraževanj, katerih namen je doseči vnaprej določene poslovne cilje organizacije);
• pretežno izobraževalne narave (dogodek vsebuje večinoma delovne in izobraževalne aktivnosti, zabavne aktivnosti so le popestritev dogodka);
• del rednih delovnih obveznosti zaposlenih (teambuilding kot del stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja zaposlenih po 170. členom ZDR-1);
• ustrezno pisno dokumentirane (zavezanec razpolaga s pisnimi dokazili, na podlagi katerih lahko tretja nepovezana oseba ugotovi namen, vsebino in rezultat aktivnosti teambuildinga). Za ugodnost oz. boniteto zaposlenega, od katere zavezanec obračuna dohodnino in obvezne socialne prispevke, se štejejo:
• aktivnosti teambonding, ki so sicer namenjene povezovanju in druženju zaposlenih, vendar ne vsebujejo dovolj izobraževalnih vsebin in ne zasledujejo vnaprej zastavljenih širših poslovnih ciljev organizacije (pica ob zaključku delovnega tedna, večer na bowlingu, degustacija vin v izbrani vinoteki, čolnarjenje po reki Kolpi itd.);
• dogodke, ki jih zavezanec organizira za nagrajevanje zaposlenih (računovodski servis organizira pogostitev za vse zaposlene po zaključku letnega poročanja);
• aktivnosti, pri katerih udeležba zaposlenih ni obvezna;
• aktivnosti, ki imajo značaj zasebnosti (npr. piknik z zaposlenimi in njihovimi družinami).

Če zavezanec ugotovi, da ima dogodek značilnosti zasebnega druženja, naj presodi, ali morda velja katera izmed izjem po 39. členu ZDoh-2. Bodisi gre za (1) ugodnost manjše vrednosti bodisi za (2) ugodnost do 15 EUR mesečno, ki jo zavezanec zaposlenim ne zagotavlja redno in pogosto.

3.2.2.DAVČNO PRIZNANI ODHODKI

V zvezi z davčnim priznavanjem stroškov teambuildinga ni posebnih pojasnil FURS-a. Upoštevajo se splošna pravila davčnega priznavanja odhodkov (glej podpoglavje 2.2). Pri davčnem priznavanju stroškov teambuildinga je največja težava razmejevanje med poslovnim in zasebnim okoljem. Zato je pomembno, da zavezanec aktivnosti teambuildinga skrbno izbere, izvede in meri učinke posameznih aktivnosti, da tako sledi točno določenemu poslovnemu cilju. Vseeno pa lahko zavezanec davčno prizna tudi stroške, ki imajo značaj zasebnosti, če od ugodnosti oz. bonitete zaposlenega obračuna dohodnino. Na primer jadranje brez izobraževalnih vsebin ima značaj zasebnosti. Odhodki ne bodo davčno priznani, če zavezanec od ugodnosti ne obračuna dohodnine.

Aktivnost jadranja pa je lahko organizirana tudi v sklopu drugih izobraževalnih aktivnosti za izgraditev tima. Jadranje je lahko izvrstna aktivnost za učenje timskega dela. Tako pridobljeno znanje zaposleni kasneje uporabijo v poslovnih projektih. V tem primeru bi lahko zavezanec stroške, povezane z jadranjem, štel za davčno priznane odhodke.

Podobno kot pri dohodninski obravnavi je treba davčno priznavanje stroškov teambuildinga presojati po posameznih primerih. Zavezanci, ki (1) se načrtovanja aktivnosti teambuildingov lotijo strateško, z dolgoročnim ciljem zviševanja dodane vrednosti organizacije in (2) aktivnosti tudi ustrezno dokumentirajo, običajno zadostijo splošnim pogojem za davčno priznavanje odhodkov.

3.2.3.ODBITEK DDV- JA

Zavezanec lahko DDV, ki je obračunan od stroškov teambuildinga, odbije, če izpolnjuje splošne pogoje in ne velja prepoved odbitka DDV-ja (glej podpoglavje 2.3). Zavezanec naj bo pozoren tudi na kraj obdavčitve z DDV-jem, če se teambuilding izvaja v tujini. Na primer, če zavezanec organizira teambuilding na Hrvaškem, računi za pogostitev ali najem jadrnice ne spadajo v slovenski obračun DDV-ja, ker je kraj obdavčitve storitev na Hrvaškem (30. in 30b. člen ZDDV-1).

Celoten članek je dostopen za naročnike!