ORIGINAL:
Terjatve iz naslova odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka stečajnega postopka nad delodajalcem so strošek stečajnega postopka. Zato se ne prijavljajo v stečajnem postopku.
Obrazložitev:
Terjatve iz naslova neizplačanih odpravnin se na podlagi 4. točke drugega odstavka 160. člena ZPPSL poravnajo po pravilih o izplačilu stroškov stečajnega postopka, to je kot stroški stečajnega postopka.
Glede terjatev, ki se poravnajo kot stroški stečajnega postopka, je bila na Posvetovanju sodnikov o nekaterih problemih v zvezi s stečaji v Ljubljani (28.11.1996 in 29.01.1997) podana naslednja pravna razlaga:
»Z izrazom 'kot stroški stečajnega postopka' opredeljuje ZPPSL tiste terjatve stečajnih upnikov, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, se pa ne poravnajo v sorazmerno zmanjšanem znesku (prvi odstavek 160. člena ZPPSL), ampak v celoti, tako kot stroški stečajnega postopka. To pa so terjatve, navedene v drugem odstavku 160. člena ZPPSL.
Ker so terjatve iz drugega odstavka 160. člena ZPPSL, ki se poravnajo 'kot stroški stečajnega postopka', nastale pred začetkom stečajnega postopka, veljajo zanje v celoti določbe ZPPSL, če ta zakon izrecno ne določa drugače. Ker te terjatve niso stroški stečajnega postopka, se poplačajo po drugem stavku 158. člena ZPPSL in ne po prvem.«
Glede odpravnin iz 4. točke drugega odstavka 160. člena ZPPSL pa je bila na Gospodarskopravni šoli za sodnike I/98 v Radencih (19.-21.11.1998) podana naslednja pravna razlaga:
»V stečajnem postopku se prijavijo terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. Določene terjatve nastanejo proti stečajnemu dolžniku tudi po začetku stečajnega postopka. Te se v stečajnem postopku ne prijavljajo - so stroški stečajnega postopka (primerjaj 136. čl. ZPPSL).
158. člen in sledeči ZPPSL določajo, kako se izplačajo upniki stečajnega dolžnika. Samo 158. člen ZPPSL se nanaša na poravnavo stroškov stečajnega postopka, torej na terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka. Ostale določbe urejajo poplačilo terjatev, nastalih pred njegovim začetkom. Te se poplačujejo prednostno - kot stroški stečajnega postopka, kar pomeni v celoti ali pa sorazmerno. Prednostno se poplačajo predvsem terjatve, navedene v drugem odstavku 160. člena ZPPSL. So pa tudi to terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku, ker so nastale pred njegovim začetkom. To pa pomeni, da 4. točka drugega odstavka 160. člena ZPPSL samo uvršča med terjatve, ki se poravnajo prioritetno, tudi terjatve na izplačilo odpravnine, ki so do začetka stečajnega postopka že nastale. Omenjena zakonska določba torej ne uvaja nekega novega upravičenja delavcev, nastalega zaradi stečaja.«
Delavci morajo torej terjatve iz naslova neizplačanih odpravnin, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, prijaviti v stečajnem postopku (v roku iz prvega odstavka 137. člena ZPPSL).
ODPRAVNINE PO ZDR (zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka stečajnega postopka nad delodajalcem)
Dne 01.01.2003 je začel veljati novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Z njim je zakonodajalec na novo uredil posebne pravice delavcev, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, zaradi česar je razveljavil 106. člen ZPPSL, ki je pred njim urejal prenehanje delovnega razmerja dolžnikovih delavcev v stečajnem postopku. Delavcem, ki jim je stečajni upravitelj zaradi začetka stečajnega postopka nad delodajalcem odpovedal pogodbo o zaposlitvi (prvi odstavek 103. člena ZDR), je zagotovil pravico do odpravnine po 109. členu tega zakona (107. člen ZDR).
Iz besedila prvega odstavka 103. člena ZDR izhaja, da gre pri izplačilu odpravnin zaposlenim delavcem, katerim je stečajni upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno, za obveznost, ki nastane po začetku stečajnega postopka. Terjatve na izplačilo odpravnin namreč nastanejo šele z odpovedjo pogodb o zaposlitvi, torej s pravnim dejstvom, ki nastopi po začetku stečajnega postopka, kar pomeni, da so terjatve na izplačilo odpravnin stroški stečajnega postopka. Med stroške stečajnega postopka namreč spadajo terjatve do dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, če ZPPSL za posamezne od teh terjatev ne določa drugače (glej tretji odstavek 121. člena ZPPSL).
Sicer pa je Vrhovno sodišče v zvezi z obveznostmi stečajnega dolžnika na občni seji (18. in 19.6.1992) sprejelo naslednje pravno mnenje:
»Obveznosti stečajnega dolžnika, nastale po začetku stečajnega postopka, se obravnavajo enako kot stroški stečajnega postopka.«
Glede stroškov stečajnega postopka pa je bila na Posvetovanju sodnikov o nekaterih problemih v zvezi s stečaji v Ljubljani (28.11.1996 in 29.01.1997) podana naslednja pravna razlaga:
»Stroški stečajnega postopka so plačila, potrebna za izvedbo stečajnega postopka (na primer 83. in 145. člen ZPPSL) in plačila tistih obveznosti stečajnega dolžnika, ki so nastale med stečajnim postopkom iz pravnih poslov, navedenih v 133., 134. in 135. členu ZPPSL (na primer 136. člen ZPPSL). Stroški stečajnega postopka se poravnajo v celoti pred začetkom poplačevanja terjatev stečajnih upnikov (drugi odstavek 10. člena in 158. člen ZPPSL).«
Plačilo stroškov (in drugih terjatev, ki imajo naravo stroškov) opravlja stečajni upravitelj sproti, kot dospevajo, na podlagi ustreznega sklepa stečajnega senata. Zato jih upniki v stečajnem postopku ne prijavljajo. V stečajnem postopku morajo namreč (glede na določbe prvega in drugega odstavka 137. člena ZPPSL) svoje terjatve prijaviti samo upniki, ki se poplačajo iz razdelitvene mase (stečajne mase, ki ostane po poplačilu stroškov stečajnega postopka). Ti upniki pa so upniki, katerih terjatve so nastale pred začetkom stečajnega postopka, in tisti upniki, katerih terjatve so sicer nastale po začetku stečajnega postopka, vendar zakon (ZPPSL) določa, da se poplačajo kot stečajni upniki.
ZDR je posegel v določbe ZPPSL, ki urejajo prenehanje delovnega razmerja delavcev v stečajnem postopku (glej 244. člen ZDR), ni pa posegel v določbe ZJSRS (glej prehodne in končne določbe ZDR), ki urejajo pravico do odpravnine delavcev, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, saj to glede na prehodno določbo 19. člena ZJSRS-C ni bilo potrebno. Delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečajnega postopka nad delodajalcem (kar je oblika insolventnosti po ZJSRS), so namreč do uveljavitve ZDR pravico do odpravnine uveljavljali v postopku in na način, ki ga določa ZPPSL, kar pomeni, da so terjatve na izplačilo odpravnine, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, morali v roku (iz prvega odstavka 137. člena ZPPSL) prijaviti v stečajnem postopku (prva alineja drugega odstavka 18. člena ZJSRS), saj je bila prijava terjatve pogoj za uveljavljanje pravice do odpravnine zoper Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije (Sklad). Po uveljavitvi ZDR (ko datum prenehanja delovnega razmerja več ne sovpada z datumom začetka stečajnega postopka) pa jim terjatev na izplačilo odpravnine ni treba prijavljati v stečajnem postopku, saj so izdatki iz naslova odpravnin, kot izdatki, ki nastanejo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi med stečajnim postopkom (107. člen v zvezi s 109. členom ZDR), strošek stečajnega postopka, katerega plačilo stečajni upravitelj opravlja sproti, kot dospeva, na podlagi ustreznega sklepa stečajnega senata. Zato na terjatve iz naslova odpravnin, ki so nastale zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka stečajnega postopka nad delodajalcem, ni mogoče širiti uporabe prve alineje drugega odstavka 18. člena ZJSRS (niti uporabe 1. točke drugega odstavka 137. člena ZPPSL).
Sicer pa Sklad ne jamči samo za izplačilo terjatev iz naslova odpravnin, ampak tudi za izplačilo drugih terjatev (iz prve do tretje alineje prvega odstavka 19. člena ZJSRS), pri čemer so lahko nekatere od njih (delno) nastale pred začetkom stečajnega postopka, zaradi česar jih je treba prijaviti v roku in na način, določen v ZPPSL za prijavljanje terjatev (prva alineja drugega odstavka 18. člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 17. člena ZJSRS).
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki