TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Kr 33/98 z dne 14. 12. 1998 se ne sprejme.

Ker je Vrhovno sodišče pri odločitvi o podaljšanju pripora iz razloga begosumnosti presodilo vse, kar je pomembno o ustavno dopustnem posegu v osebno svobodo, ni podana kršitev določbe 20. člena Ustave, s tem pa tudi ne kršitev pravice do osebne svobode iz 19. člena Ustave. Kršitev pravice do izvajanja dokazov v korist obdolženca (tretja alineja 29. člena Ustave) zgolj s pavšalno navedbo, da je pritožnica v zaporu, ni podana. Ker je sodišče izvedlo številna procesna dejanja, ki so bila potrebna zaradi narave in značilnosti tega kazenskega postopka (večje število oškodovancev), sodišču ni mogoče očitati, da pri opravljanju procesnih dejanj niso ravnala, zaradi dejstva, da je pritožnica v priporu, posebej hitro in skrbno. Ob odsotnosti nasprotnih argumentov, iz katerih bi izhajalo, da za podaljšanje pripora v obravnavanem primeru ni razlogov, ali so le-ti neutemeljeni, Ustavno sodišče ni ugotovilo kršitve 23. člena Ustave.