TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se v točki I./I., II. in IV., kjer je odločeno o zahtevku tožeče stranke zaradi motenja posesti, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II./I. in II. spremeni tako, da glasi:

„I. Ugovor tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi z dne 8. 3. 2020 se zavrne in se sklep o začasni odredbi potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki povrniti stroške postopka z začasno odredbo v višini 276,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 490,80 EUR njenih pritožbenih stroškov v 15. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče druge stopnje zato meni, da so materialnopravne predpostavke v primerih ko upnik predlaga izdajo začasne odredbe, s katero želi začasno urediti sporno pravno razmerje (terjatev) tri in sicer: obstoj ali verjeten nastanek terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ); ena izmed alternativno določenih predpostavk iz drugfe ali tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ; ter t.i. reverzibilnost. Glede slednje je pravna podlaga precedenčni učinek odločbe Ustavnega sodišča, sicer razlaga določbe 267. člena ZIP v skladu s 22. členom ter prvim odstavkom 23. člena Ustave, določbe 267. člena ZIP v skladu s 22. členom ter prvim odstavkom 23. člena Ustave, vendar je, glede te predpostavke, zaradi bistveno enakega položaja, potrebno tako razlagati tudi določbo 272. člena ZIZ.