TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Zakon o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo in 16/23) je, kolikor ureja volitve predstavnika samostojnih poklicev v Državni svet, v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Načelo jasnosti in pomenske določljivosti ima na področju volilnega prava poseben pomen zaradi pomembnosti volilne pravice in zaradi posebnih značilnosti volilnega postopka. Iz načela jasnosti in pomenske določljivosti izhaja zahteva po visoki stopnji določnosti in konkretnosti zakonskega urejanja volitev. Pogoji za pridobitev volilne pravice so temeljni element volilnega prava oziroma gre za temeljna pravila vsakih volitev. Pogoji so vrednostno izhodišče volitev, saj določijo obseg in vrsto posameznikov, ki imajo pravico sodelovati pri izboru predstavnikov družbene skupnosti. Če že določen čas pred začetkom volilnega postopka ni jasno, kateri posamezniki bodo imeli pravico sodelovati na volitvah, se lahko pri posameznikih in volilnih organih pojavljajo negotovosti in dvomi o pravilni izvedbi celotnega volilnega postopka. To lahko vodi do sporov o pravilnosti volilnega izida in zamika pri oblikovanju predstavniškega organa, kar lahko ogroža ustavne vrednote, ki opredeljujejo volitve: pošten volilni postopek, verodostojnost volilnega izida ter zaupanje državljanov v pošteno izvedbo volitev. Zato mora za določanje pogojev za pridobitev volilne pravice veljati visoka stopnja določnosti zakonskih pravil. Pogoji morajo biti urejeni na način, da so že na prvi pogled jasni. Pojem samostojni poklic določa pogoje za pridobitev aktivne in pasivne volilne pravice pri izvolitvi predstavnika samostojnih poklicev, saj opredeljuje družbeno skupino, ki ima predstavnika v Državnem svetu. Zgolj posamezniki, za katere je mogoče šteti, da opravljajo samostojen poklic, so namreč lahko nosilci interesa te družbene skupine. Zgolj oni lahko volijo in so izvoljeni v Državni svet. Zakonska opredelitev pojma samostojni poklic mora omogočati določitev posameznikov, ki lahko v okviru ustreznih interesnih organizacij sodelujejo pri volitvah in tudi postanejo člani Državnega sveta. Pojem samostojni poklic je nedoločen pravni pojem. Ustavodajalec je zakonodajalcu prepustil široko polje proste presoje pri urejanju pogojev za pridobitev volilne pravice pri volitvah predstavnika samostojnih poklicev, vključno z opredelitvijo, kateri poklici sodijo v interesno skupino samostojnih poklicev. Zakonodajalec pri urejanju pogojev ni popolnoma svoboden, saj mora upoštevati značilnosti poklicev, ki se uvrščajo med samostojne poklice, ter druge družbene skupine, ki so še zastopane v Državnem svetu, oziroma preostalo sestavo Državnega sveta. Zakonodajalec lahko vsebino pojma samostojni poklic opredelil na različne načine, na primer z naštevanjem poklicev, ki sodijo v to družbeno skupino, z opredelitvijo statusne oblike, v kateri se samostojni poklici opravljajo, s kombinacijo obeh pristopov ali na drug način, pri čemer mora upoštevati značilnosti samostojnih poklicev.