TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se

iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

z a v r n e o b t o ž b a ,

da je ponaredil listino z namenom, da bi jo uporabil kot pravo in jo je tudi uporabil kot pravo s tem,

da je v obdobju od jeseni 2009 do 1. 4. 2010 na svoji parceli št. 173 k.o. x. protipravno in brez pooblastila označeval drevesa za posek na način, kot lahko v skladu z drugim odstavkom 1. člena Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Ur. l. RS, št. 55/94 in nasl.) te označuje le pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove, in sicer z barvo v prsni višini in z barvo na koreninskem vratu, vse z namenom, da bo te ponarejene listine uporabil kot prave, torej kot označbe Zavoda za gozdove, kar je tudi storil, s tem je protipravno, brez odločbe Zavoda za gozdove dal posekati 40 tako označenih dreves na parc. št. 173 k.o. x.. F. L. je kot nekdanji gozdar, zaposlen pri Zavodu za gozdove, dejanje nedvomno storil zavestno v nasprotju s predpisi, brez predpisane izbire in označitve dreves s strani pooblaščenega delavca Zavoda za gozdove ter brez odločbe Zavoda za gozdove v upravnem postopku,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje ponarejanje listin po prvem odstavku 251. členu Kazenskega zakonika-1 (KZ-1).

Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženega in potrebni izdatki ter nagrada njegove zagovornice proračun.

Zavod za gozdove nima statusa oškodovanca (kot tožilca) v primeru, ko je državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, podano za kaznivo dejanje ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. Objekt kazensko pravnega varstva pri tem kaznivem dejanju je pravni promet, oškodovanec pa je lahko le tisti, ki je s kaznivim dejanjem neposredno oškodovan in je subjekt oz. nosilec kakšne premoženjske ali osebne pravice, ki je prekršena ali ogrožena. Tovrstne vzročne zveze po konkretnem opisu dejanja ni moč prepoznati.

Ker je gozd naravno bogastvo, za čigar ohranjanje skrbi država, iz določb ZG pa ne izhaja, da je zavod (sicer pravna oseba s statusom javnega zavoda), enako tudi ne iz določb kakšnega drugega zakona, da bi zavod imel pooblastilo v interesu države, v kazenskem postopku sodelovati v svojstvu oškodovanca kot tožilca, saj to v interesu države lahko opravlja samo državni tožilec. Ugotovitev, da zavod ni oškodovanec, privede do ugotovitve, da tudi ni upravičen tožilec v primeru, ko je državni tožilec zavrgel ovadbo, zato gre za okoliščino, ki izključuje kazenski pregon in pomeni podlago za izrek zavrnilne sodbe.