TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Ne bo se štelo, da je oškodovanec s svojim ravnanjem prispeval k
povečanju škode oz. da je preprečil njeno zmanjšanje, samo zaradi
tega, ker je odklonil, da bi se podvrgel medicinskim posegom, če ne
gre za zdravljenje, kateremu bi se po rednem teku stvari podvrgel
vsak človek brez rizika škodnih posledic samega zdravljenja.

Glede prispevka oškodovanca k višini škode, ki naj bi bil v tem, da
se oškodovanec noče podvreči medicinskim posegom zaradi zmanjšanja
škode: V načelu ta okoliščina ne bi smela vplivati na višino
odškodnine, oz. ne bi bilo treba šteti, da si oškodovanec ni
prizadeval zmanjšati škodo. Treba pa je razlikovati situacijo, ali je
oškodovanec zavrnil poseg, ki bi bil glede na medicinsko doktrino
nujen (kar bi gotovo vplivalo na višino odškodnine, že zaradi načela
vzročnosti), enako tudi, če je zavrnil zdravljenje, pa je zaradi tega
škoda večja.
V razpravi pa je bilo poudarjeno, da se tudi v obravnavanih primerih
sicer ni mogoče izogniti pravilu o oškodovančevi dolžnosti
zmanjševanja škode, toda ne na škodo posegov proti njegovi volji v
njegove temeljne ustavne pravice, v telesno integriteto. Prav zaradi
tega je zato treba izhajati iz pravila, da v načelu oškodovančeva
odklonitev medicinskih posegov (med zdravljenjem ali med
rehabilitacijo) zanj ne more imeti na odškodninskem področju
neugodnih posledic (zmanjšanje odškodnine), razen takrat, kadar bi
šlo za poseg brez rizika škodnih posledic tega zdravljenja in to za
poseg take narave, kateremu bi se podvrgel vsak človek v rednem teku
stvari.