TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni sodba sodišča prve stopnje tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku in je

tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 23.812,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.925,98 EUR od vložitve tožbe dalje do plačila, od 8886,69 EUR pa od 23. 6. 2014 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške, vključno s pritožbenimi, v znesku 2030,84 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe dalje, če zamudi, pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne do plačila.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Argumentacijo, da se za delodajalca šteje oseba, za katero delavec na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo, je treba sprejeti tudi v primeru presoje pasivne stvarne legitimacije po 272. člena ZPIZ-1, saj je tudi tu v jedru spora opustitev ukrepov varstva pri delu. Za to odgovarja torej tisti, ki bi jih de facto moral zagotoviti, to pa je tisti, ki organizira delovni proces, ki znotraj tega odreja, torej „daje“ delo („delodajalec“), v našem primeru toženka.