IZREK
Drugi odstavek 66. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13 in 32/16) je v neskladju z Ustavo.
Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Do odprave ugotovljene protiustavnosti se ne uporablja besedilo iz drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških, ki se glasi: "če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku (četrti in peti odstavek 17. člena), ali če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400 eurov".
Zoper odločitev sodišča o zahtevi za sodno varstvo, zoper katero pritožba ni bila dovoljena in je bila zoper odločitev pravočasno vložena ustavna pritožba s predlogom za izjemno obravnavo sicer nedovoljene ustavne pritožbe, o kateri Ustavno sodišče do dneva objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije še ni odločilo, je dovoljena pritožba iz drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških, ki jo lahko vlagatelj ustavne pritožbe vloži v roku 45 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Pritožnik mora v pritožbi izkazati, da je zoper odločitev sodišča o zahtevi za sodno varstvo pravočasno vložil na Ustavno sodišče ustavno pritožbo s predlogom za izjemno obravnavo sicer nedovoljene ustavne pritožbe.
Zoper odločitev sodišča o zahtevi za sodno varstvo, zoper katero pritožba ni bila dovoljena in se rok za vložitev ustavne pritožbe še ni iztekel do dneva objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije, je dovoljena pritožba iz drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških, ki jo lahko vlagatelj zahteve za sodno varstvo vloži v roku 45 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ustavna pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju št. ZSV 71/2016 z dne 11. 9. 2017 se zavrže. Zoper sodbo lahko pritožnica vloži pritožbo iz drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških v roku 8 dni po vročitvi te odločbe.
EVIDENČNI STAVEK
Preizkus sodniških kršitev in njihova odprava morata biti v prvi vrsti prepuščena rednim sodiščem. Odsotnost pravnih sredstev zoper odločitve rednih sodišč, še posebej kadar gre za v sodnem sistemu hirearhično nižja sodišča in ta odločajo na prvi in edini sodni stopnji, lahko pomeni takšno pomanjkljivost pri organizaciji sodnega varstva, ki ni skladna s konceptom poštenega sojenja. Ustavnopravni razlogi, kot izhajajo iz pravice do poštenega postopka iz 22. člena zahtevajo obstoj postopka, v katerem bo lahko vlagatelj v hitrem prekrškovnem postopku zoper sodbo okrajnega sodišča o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo po vsebini uveljavljal kršitve ustavnih procesnih jamstev oziroma človekovih pravic, ki naj bi jih storilo sodišče na prvi stopnji sojenja. Zakonodajalec ima pri oblikovanju postopka uveljavljanja kršitev na voljo široko polje proste presoje, v katerem mora upoštevati interese vseh udeležencev v postopku in zahtevo po učinkovitem delovanju sodišč.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.