TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (I. točka izreka) delno spremeni tako, da sedaj glasi:

„I. Ugotovi se, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v bruto znesku 5.206,44 EUR in da ne obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v bruto znesku 42.515,34 EUR.

II. Ugotovi se, da obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v znesku 998,53 EUR.

III. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki bruto znesek 4.207,91 EUR, zmanjšan za plačilo pripadajočih davkov in prispevkov, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila, pod izvršbo.

IV. V presežku se tožbeni zahtevek (za plačilo razlike do bruto zneska 47.721,78 EUR, zmanjšane za plačilo pripadajočih davkov in prispevkov, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila) zavrne.“.

V ostalem se pritožba zavrne ter se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 1.278,10 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi je okoliščina, da si je tožnica takoj po izteku odpovednega roka poiskala novo zaposlitev pri drugem delodajalcu, lahko le eden izmed kriterijev za določitev odškodnine. Tožnica je imela izbiro: vrnitev na delo k toženi stranki (brez odškodnine po 118. členu ZDR) ali pa sodno razvezo z odškodnino. Tožnica je izbrala slednjo možnost, zato je upravičena do odškodnine kot nadomestila za reintegracijo v smislu 118. člena ZDR. Takojšnja zaposlitev tožnice pri drugem delodajalcu ne more biti v škodo tožnice, saj bi bila sicer v slabšem položaju v primerjavi z delavci, ki se do odločitve sodišča prve stopnje sploh ne zaposlijo drugje.