TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Ni odločilno, da ima tožena stranka tudi po tem, ko tožnica ni več zaposlena pri njej, najeto delovno silo preko agencije, kar je bila praksa tožene stranke tudi v času tožničine zaposlitve pri njej. To samo po sebi ne pomeni zlorabe instituta zaposlovanja za določen čas. To, da so napoteni delavci ali pa drugi delavci, zaposleni pri toženi stranki, zanjo opravljali delo, še ne daje podlage za zaključek, da je tožena stranka imela trajno potrebo po tožničinem delu. Pritožba se zavzema za logiko, kot da gre za spor iz naslova redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ko je ključno vprašanje, ali je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kar pa za spor iz naslova transformacije ni pomembno. Odločilno v predmetnem sporu je, da razlogi za sklenitev treh pogodb o zaposlitvi za določen čas niso bili le formalni oziroma zgolj fiktivni, ampak objektivno pogojeni - tako po vsebini kot po predvidenem času trajanja.