TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
V primeru, ko je odločbo po prvem odstavku 496. člena ZPP izdal sodnik, ki po izdaji odločbe iz objektivnih razlogov ne more v roku iz petega odstavka 496. člena ZPP izdelati obrazložitve (zaradi prenehanja sodniške funkcije, daljše bolezni...), lahko izdela
obrazložitev drug sodnik, ki mu je zadeva dodeljena v skladu s Sodnim redom.

Obrazložitev:

V sporu iz prvega odstavka 496. člena ZPP je sodnik izdal sodbo z obrazložitvijo, kot jo določa navedena zakonska določba. Stranka je napovedala pritožbo. Sodniku pa je sodniška funkcija po izdaji sodbe prenehala. Zato je izdelal obrazložitev sodbe po tretjem odstavku 496. člena ZPP drug sodnik. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče ocenilo kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo.

ZPP razlikuje med izdajo sodbe (321. člen ZPP) in njeno pisno izdelavo (323. in 324. člen ZPP). Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če sodbo izda sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi. Sodnik, ki je sodeloval na glavni obravnavi pa je sodbo v obravnavanem primeru izdal: jo je razglasil (torej izdal, ker je sicer ne bi mogel razglasiti), ali pa jo je izdal in odposlal strankam pisno z obrazložitvijo iz prvega odstavka 496. člena ZPP (če je ne bi izdal, ne bi mogel odposlati strankam sodbe v pisni obliki); (prvi, drugi in tretji odstavek 321. člena ZPP). Vse nadaljnje oblikovanje obrazložitve - zadeva je namreč zreducirana na obrazložitev, ker je bila sodba že izdana - je samo še pisna izdelava sodbe po 323. in 324. členu ZPP. Zato izdelava obrazložitve po tretjem odstavku 496. člena ZPP, ki je sledila napovedi pritožbe, ni (več) izdaja sodbe. Obravnavanega ravnanja sodišča prve stopnje zato ni mogoče podvesti pod absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

ZPP nima določbe, da mora izdelati sodbo (ne: izdati) sodnik, ki je sodeloval na glavni obravnavi. Zato izdelave sodbe po sodniku, ki ni sodeloval na glavni obravnavi, tudi ni mogoče opredeliti kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339.
člena ZPP. Pisna izdelava sodbe šele sledi izdaji sodbe. Zato samo okoliščina, da je sodbo izdelal sodnik, ki ni sodeloval na glavni
obravnavi, ne more (več) vplivati na pravilnost in zakonitost izdane sodbe.

Postavi se lahko vprašanje, ime katerega sodnika je treba v primerih, kakršen je obravnavani, navesti v pisnem izdelku sodbe, in kdo jo podpiše. V uvodu sodbe je treba navesti ime in priimek sodnika (predsednika senata), ki je sodbo izdal. Tudi na mestu podpisa je
treba navesti ime in priimek sodnika, ki je sodbo izdal, pod njegovim imenom pa navesti, da je pisno izdelal sodbo drug sodnik, z navedbo njegovega imena in priimka. Ta sodnik sodbo tudi podpiše.