TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi pod točko II. izreka delno spremeni tako, da se za zapisom ″plačanih 12.021,76 EUR″ postavi pika, nadaljnji (dajatveni) tožbeni zahtevek tožnika pa se kot neutemeljen zavrne.

II. Nadaljnja pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

III. Pravdni stranki sami trpita svoje pravdne stroške.

Oprava materialno procesnega vodstva ob izpolnjenosti pogojev iz 285. člena ZPP je dolžnost sodišča prve stopnje v vsakem pravdnem postopku. Sodna praksa se je že izrekla, da lahko sodišče v okviru materialno procesnega vodstva poda tudi pobudo za spremembo stvarnega (tožbenega) predloga, a z omejitvijo, da mora ta ostati v okviru tožbenega zahtevka (cilja pravde).

Po določbi 345. člena OZ se pravila o zastaranju v primeru, ko je v zakonu določeni rok, v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena, ne uporabljajo. Ker določilo prvega odstavka 480. člena OZ (oziroma 37.c člen ZVPot) določa rok, v katerem mora kupec vložiti tožbo, sicer pravico iz naslova jamčevanja izgubi, ugovor zastaranja zoper takšno terjatev oziroma zahtevek ni upošteven.

Z jamčevalnim zahtevkom na sorazmerno znižanje kupnine kupec od prodajalca, ki odgovarja za napake stvari, zahteva restitucijo (povrnitev) neposredne škode, ki se kaže v zmanjšani vrednosti stvari. Takšen jamčevalni zahtevek torej predstavlja posebno obliko odškodninskega zahtevka zaradi kršitve pogodbene obveznosti. Po določbi tretjega odstavka 186. člena OZ tisti, ki so oškodovancu povzročili škodo, čeprav so delali neodvisno drug od drugega, oškodovancu za škodo odgovarjajo solidarno. Za solidarne zavezance pa prvi odstavek 395. člena OZ določa, da vsak odgovarja upniku sicer za celotno obveznost, vendar s plačilom enega od solidarnih dolžnikov (za plačani znesek) preneha tudi obveznost drugih solidarnih dolžnikov in so ti oproščeni plačila.