TFL Vsebine / TFLGlasnik

Mednarodno in nacionalno civilno letalstvo sta tesno povezana z zaupanjem potnikov in drugih letalskih deležnikov. Pogoj za zaupanje je varnost in varovanje civilnega letalstva na mednarodnih in nacionalnih letih. To je tudi raison d'etre Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), katere članica je od leta 1992 tudi Republika Slovenija. ^[1]


Na letalo je mogoče delovati med letom tako z zemlje kot iz drugega letala. Letalo je kompleksna naprava, ki ga sestavljajo mehanski, električni in elektronski sistemi. V preteklosti se je letalstvo srečalo z ugrabitvami (angl. hijacking), sestrelitvami, nameščanjem razstreliv in podobno. Danes so vse bolj prisotne kibernetske operacije. Revija Economist je kibernetske operacije poimenovala kar cyberjacking. ICAO se je z različnimi vrstami napadov srečevala že od leta 1952, vendar je do odločilnega koraka prišlo šele leta 1983, ko je bilo nad ozemljem Sovjetske zveze sestreljeno civilno potniško letalo Južne Koreje na poletu KAL007. [2]

Na 25. izrednem zasedanju Skupščine ICAO leta 1984 so države članice ICAO soglasno sprejele spremembo Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu (ČK), ki v 3. bis členu zapoveduje, da se mora vsaka država vzdržati uporabe orožja proti civilnim zrakoplovom med letom. ^[3] Protokol, s katerim je bil v ratifikacijo posredovan 3. bis člen ČK, je do danes ratificiralo 143 od 193 držav članic ICAO. Glede na komentarje strokovnjakov s področja mednarodnega letalskega prava, ki ugotavljajo, da je 3. bis člen ČK »zaskrbljujoče pomanjkljiv« (angl. woefully inadequate), velja opozoriti na novo nevarnost v civilnem letalstvu: to so kibernetske operacije in z njimi povezani kibernetski napadi na civilno letalstvo. Z drugimi besedami povedano, gre za ugotavljanje, ali so kibernetski napadi »orožje« v smislu 3. bis člena ČK. S kibernetskim napadom razumemo napad preko kibernetskega prostora z namenom zlonamernega uničevanja, izpostavljanja, nadzorovanja ali spreminjanja, onemogočanja zbiranja in oviranja katerega koli dela kibernetskega prostora, vključno glede informacij, ki so bistvenega pomena za nemoteno delovanje države. Poizkus napada je lahko sintaktični, logični, elektronski, izvira pa znotraj ali zunaj kibernetskega prostora.

Protokol, s katerim je bil uveljavljen 3. bis člen ČK, sodi med ius cogens. Geneza tega člena je tesno povezana z določbo Ustanovne listine Organizacije Združenih narodov, ki v četrtem odstavku 2. člena zapoveduje, da se naj vsi člani (OZN) v svojih mednarodnih odnosih vzdržijo grožnje s silo ali uporabe sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politični neodvisnosti katere koli države ali pa ki bi bila kako drugače nezdružljiva s cilji Združenih narodov. To določilo, ki je prav tako ius cogens, je bilo v ČK zoženo na prepoved uporabe orožja proti civilnemu letalu v letu.

Ob nastajanju 3. bis člena ČK (leta 1984) države članice ICAO še niso razmišljale o kibernetskih operacijah kot orožju v smislu 3. bis člena. Zelo značilen je primer Chrisa Robertsa, ki so ga aretirali aprila 2015, ker se je na Twitterju hvalil, da je s pomočjo sistema za razvedrilo na letalu United Airlines vdrl v sistem nadzora letalskih motorjev.^[4] Letalo je postalo orožje pri napadu na newyorška dvojčka leta 2001. Kako daleč je ICAO od trenutka, ko bo kibernetske napade na civilna letala razglasila za napade v smislu 3. bis člena ČK? Letalo že samo po sebi odpira nova področja, ki bi bila lahko tarče kibernetskih napadov. Avtomatizacija v letalstvu (avtopilot – naprava za samostojno krmarjenje letala, avtomatsko pristajanje, TICAS-naparava za izogibanje trčenj v zraku, sistem za preprečevanje trčenj na tleh, sistem za letalsko prtljago) olajšujejo delo pilota, hkrati pa povečujejo ranljivost civilnega letalstva. Če kibernetski napad povzroči posledice, ki jih lahko primerjamo s posledicami uporabe klasičnega orožja, ga po našem mnenju lahko uvrstimo med 'orožje' v smislu 3. bis člena ČK^[5]. Mednarodno letalsko pravo tu še ni reklo zadnje besede. Drži pa tudi trditev da se mednarodno pravo in z njim mednarodno letalsko pravo, še vedno ukvarja z analogno tehnologijo, moralo pa se bo hitro prilagoditi digitalnemu razvoju.

 

---

[1] Besedilo je pripravljeno na podlagi poglobljenega znanstvenega prispevka Aleksander Čičerov: Kibernetske operacije – nova nevarnost za letalsko varnost, v: Pravnik, št. 7-8/2020.

[2] Ruwantisa Abeyratne: Convention on International Civil Aviation-A Commentary. New York, Springer 2014.

[3] Doc 9438, A25-EX ICAO, Plenary Meetings-Resolutions and Minutes Doc 9437 A25-Res., P-Min.

[4] Benjamyn I. Scott: Aviation Cybersecurity: Regulatory approach in the European Union. Eleven international publishing, Haag 2019.

[5] Besedilo 3. bis člena glej v izdaji Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Besedilo Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu (Čikaška konvencija) je zbral, uredil in posodobil mag. Aleksander Čičerov, Ljubljana, 2011.