IZREK
I. Pritožbi zagovornika obtoženega R.C. se deloma ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se v opisu dejanja besedilo: "storil spolno dejanje z osebo" nadomesti z besedilom: "prizadel spolno nedotakljivost osebe", dejanje pa pravno opredeli kot kaznivo dejanje spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 173. člena KZ-1.
II. Po četrtem odstavku 173. člena KZ-1 se obtožencu določi kazen 10 (deset) mesecev zapora, nakar se mu po drugem odstavku 59. člena KZ-1 prekliče pogojna obsodba po sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. II K 43356/2012 z dne 24.1.2014, ki je postala pravnomočna istega dne, v kateri je bila obtožencu za kaznivo dejanje po prvem odstavku 173. člena KZ-1 v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1 določena kazen 1 (eno) leto zapora s preizkusno dobo 4 (štirih) let in nato na podlagi tretjega odstavka 59. člena KZ-1 v zvezi s 3. točko drugega odstavka 53. člena KZ-1 upoštevajoč kazen 10 (deset) mesecev zapora po tej sodbi ter kazen 1 (eno) leto zapora po preklicani pogojni obsodbi, izreče enotna kazen 1 (eno) leto in 4 (štiri) mesece zapora.
III. Pogojna obsodba, ki je bila obtožencu izrečena s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju opr. št. II K 48948/2016 z dne 8.12.206, se ne prekliče.
IV. Po prvem odstavku 56. člena KZ-1 se obtožencu v izrečeno enotno kazen všteje čas odvzema prostosti in hišnega pripora od 24.4.2016 od 23.30 ure do 30.11.2017.
V. V ostalem pa se pritožba obtoženčevega zagovornika, v celoti pa pritožba državne tožilke kot neutemeljeni zavrneta in v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.
JEDRO
Sodišče druge stopnje vztraja pri stališču, da prijema za prsi in zadnjico ne gre enačiti s spolnim dejanjem po prvem odstavku 173. člena KZ-1 zgolj zato, ker gre pri tem za telesni dotik. Že zdravo razumsko je jasno, da so dejanja, s katerimi se tako ali drugače prizadene oškodovančeve spolno integriteto lahko zelo različna in intenzivna ter da je ocena, ali gre za spolno dejanje oz. dejanje, s katerimi kako drugače prizadeta spolna integriteta drugega, odvisna od konkretnih okoliščin vsakega primera. Kolikor bi namreč obveljala razlaga sodišča, bi lahko prišlo do nevzdržnih situacij, ko bi storilec objektivno gledano blažjega posega v spolno integriteto odgovarjal po strožjem zakonu zgolj zato, ker je prišlo do telesnega stika, medtem ko bi storilec, ki takega kontakta sicer ne bi izvedel, bi pa npr. žrtev izpostavil bolj izrazitemu spolnemu dogodku, bil deležen milejše obravnave. Dejanje je zato potrebno presojati celovito in ne na podlagi tega ali je prišlo med storilcem in žrtvijo do dotikanja teles.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.