TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se obsojenemu A. A. s sodbo Okrajnega sodišča v Kranju II K 70211/2021 z dne 23. 12. 2021, pravnomočno 14. 1. 2022, izrečena

denarna kazen v višini 80 dnevnih zneskov po 26,00 EUR oziroma 2.080,00 (dvatisočosemdeset 00/100) EUR,

po četrtem odstavku 87. člena KZ-1 izvrši

z delom v splošno korist brez nadomestila,

v trajanju 80 ur,

ki jih mora opraviti v obdobju največ šestih mesecev.

Izvrševanje dela v splošno korist vodi in nadzoruje Probacijska enota X. Pri določitvi dela obsojencu v okviru razpoložljivih del pri izvajalskih organizacijah se upošteva obsojenčevo strokovno znanje in sposobnosti, lahko pa tudi tiste njegove nujne interese glede neodložljivih družinskih in poklicnih obveznostih, katerih neupoštevanje bi povzročilo težko popravljivo ali nepopravljivo škodo za uresničevanje teh obveznosti.

Dogovor o začetku opravljanja nalog, ki ga sklenejo obsojenec, Probacijska enota X in organizacija, pri kateri bo delo opravljeno, se šteje za poziv za nastop kazni.

Probacijska enota X obvesti sodišče, če obsojenec ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist. Če obsojenec v celoti ali deloma ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist ali drugače krši obveznosti dela v splošno korist, sodišče s sklepom odloči, da se izrečena denarna kazen izvrši v obsegu neopravljenega dela. V slednjem primeru je obsojenec dolžan plačati denarno kazen v roku 1 (enega) meseca, če se ne bo dala niti prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni, to je 52,00 EUR, določilo 1 (en) dan zapora.

II. Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izvršitev stroškov kazenskega postopka z delom v splošno korist, se zavrne kot neutemeljena.

Ker sodišče lahko odloča le o predlogu, ki je podan, in v predmetni zadevi je obsojenčev zagovornik vložil predlog za nadomestitev izvršitve stroškov kazenskega postopka z delom v splošno korist, ki ga ZKP in KZ-1 ne določata, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče materialno pravo pravilno uporabiti in predlog po uradni dolžnosti presojati po določbah 95. člena ZKP, česar ni storilo.

Presoja upravičenosti predloga za nadomestno izvršitev denarne kazni lahko temelji tudi na okoliščinah, ki so bile upoštevane ob izreku denarne kazni, torej tudi na okoliščinah v času storitve kaznivega dejanja, saj je prekrivanje neizogibno, vendar tudi zanje velja, da se jih presoja v novi luči, z vidika njihovega pomena v času predvidenega izvrševanja denarne kazni.

Utemeljena je pritožbena kritika, da sodišče prve stopnje ni prepričljivo pojasnilo, zakaj z alternativno izvršitvijo denarne kazni pri obsojencu ne bi bil dosežen namen kaznovanja, to je vpliv na storilčevo bodoče vedenje. Sodišče prve stopnje se je omejilo zgolj na presojo, da so enake premoženjske in družinske razmere pri obsojencu obstajale v času izreka sodbe in v času odločanja o obsojenčevem predlogu za alternativni način izvršitve denarne kazni ter navedlo, da namen kaznovanja na alternativen način ne bi bil dosežen kljub predhodni obsojenčevi nekaznovanosti.