TFL Vsebine / TFLGlasnik

1 UVOD

Davek je obveznost fizične ali pravne osebe, ki za skupne družbene potrebe prispeva od svojih dohodkov in premoženja. To pa na način in v višini, kot opredeljuje zakon o obdavčenju (Jerovšek in Kovač, 2008, str. 43). Davek je vsak prihodek, dohodek fizične ali pravne osebe, za katerega se zakonsko določi obdavčitev (Jerovšek in drugi, 2008, str. 13-15).

Davki imajo namen, da omogočajo zbiranje javnih prihodkov, kateri potem pomagajo za financiranje in proizvodnjo raznih javnih dobrin. Davki so obvezni ali prisilni, pri katerih veljajo določena pravila pri pobiranju in pri porabi javnih prihodkov. Če se povečajo državni odhodki, to pomeni znižanje zasebnih prihodkov in osebnega premoženja (Klun, 2010, str. 2-3).

Ko se pobirajo davki, je to doseženi dohodek fizične ali pravne osebe, dobitek ali premoženje, katero pomeni nekomu opravljeno storitev ali dejavnost. Lahko je to nedovoljena ali neregistrirana transakcija, kjer je ekonomski učinek, kljub temu ali je zakonita ali pa če je prenos blaga čez državno mejo (Jerovšek in drugi, 2008, str. 13-15).

2 DAVČNA PREVARA

V Kazenskem zakoniku Republike Slovenije 249. člen opredeljuje kaznivo dejanje kot davčna zatajitev. Ta člen ima splošna dejanska stanja, ki zahtevajo dopolnitve z opisi raznih prijav, zapiskov, napovedi, izplačil, zadržanj, dokazov, informacij ter plačilnih obveznosti, katera so se dodelila davčnemu zavezancu na podlagi posameznih davčnih zakonov (Kazenski zakonik (KZ-1)).

V 6. členu Zakona o prekrških (ZP-1) je prekršek opredeljen kot dejanje, ki določa kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samouprave ali lokalne skupnosti. Za prekršek je določena sankcija v obliki globe (Zakon o prekrških). Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) v 398. členu piše, da če znesek zatajene davčne obveznosti znaša manj kot 50.000 evrov, ni to kaznivo dejanje ampak le prekršek (Zakon o davčnem postopku).

Po 249. členu Kazenskega zakonika je davčna utaja opredeljena kot kaznivo dejanje in se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom (Kazenski zakonik):

• Z zaporom od enega do osmih let se kaznuje tisti, ki poda lažne podatke, da vplivajo na odmero davka in obveznosti, oziroma je na kakšen drug način zavedel organ ter s tem pridobil veliko premoženjsko škodo. S tem bi se rad izognil sam ali kdo drug deloma ali popolnoma plačilu davkov, predpisanih obveznosti, prispevkov in da bi pridobil neopravičeno vrnjen davek v Sloveniji ali v državah Evropske unije.
• Prav tako se kaznuje z zaporom od enega do osmih let storilec, ki ne prijavi dohodka ali drugih okoliščin, katera vplivajo na njegove obveznosti, ki se jim je želel izogniti.
• Z zaporom do dveh let se kaznuje storilec, ki ne poda točnih podatkov na zahtevo organa oziroma ne vodi evidence, ali so njegove evidence in knjige napačne ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom nadzora.
• Če je bilo dejanje iz prve ali druge alineje 249. člena Kazenskega zakonika storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje z zaporom od treh do dvanajstih let. Ko storilec stori kaznivo dejanje pri davčni utaji, je treba ugotoviti korist. Storilci, ki so storili kaznivo dejanje, imajo prednost pred tistimi, ki spoštujejo svojo obveznost. Prednost je, da si ustvarijo večji dobiček in boljši položaj na trgu. Zaradi utajevalcev davkov se v državno blagajno steče manj denarja.

Davčne prevare so v raznih oblikah. Najbolj pogosto se zgodi, da se zapišejo dogodki, ki se niso zgodili ali pa se ne zapišejo poslovni dogodki. Na znižanje davčne obveznosti vpliva, če se uporablja napačna računovodska usmeritev. Davčne prevare se v teoriji delijo v dve skupini. To so metode priprav na davčno utajo in metode dokončanja davčne utaje (Škof, Wakounig, Tičar, Jerman, Kobal, Ferčič, 2007, str. 123).

Pri metodah priprav na davčno utajo kršitelji pred pripravo davčne bilance uporabljajo pristop sistemskih napak oziroma pristop nedovoljenega knjiženja. Pristop sistemskih napak je vsebinski ter temelji na sklepanju navideznih pravnih poslov, na prikazovanju navideznih dejstev. Pristop nedovoljenega knjiženja pa je poneverba lastnih in tujih knjigovodskih listin. Na njihovi podlagi davčni zavezanec izdeluje izkaze uspeha in stanja (Škof in drugi, 2007, str. 123).

Med metode dokončanja davčne utaje sodijo neprijave dejavnosti, pri kateri gre za popolno utajo. Kaže se v izognitvi plačila davka na dobiček, pri neplačilu vseh drugih davkov in socialnih prispevkov, kateri izvirajo iz dejavnosti. Med dokončane davčne utaje sodi odjava poslovanja, čeprav poslovanje še poteka. Sem sodi ponarejanje listin za uveljavljanje davčnih olajšav, nezajemanje prihodkov, oblikovanje navideznih poslovnih pogojev (Škof in drugi, 2007, str. 123).

3 ODKRIVANJE DAVČNIH PREVAR

Potreben je učinkovit davčni nadzor. Državni organ mora prepoznati tvegana področja, ki jih obvladuje v okviru ciljno usmerjenega davčnega nadzora.

Oblike davčnega nadzora sta davčni nadzor davčnih obračunov in davčni inšpekcijski nadzor. Davčni nadzor davčnih obračunov je notranja kontrola davčnih obračunov, kjer gre za rutinski nadzor, ki se opravlja sproti. Davčni obračuni se preverjajo preprosteje in v prostorih davčnega organa.

Pri davčnem inšpekcijskem nadzoru je postopek bolj kompleksen. Potek davčnega inšpekcijskega nadzora zajema pripravo na davčni inšpekcijski postopek ter pojasnilo, kaj je začetek davčnega inšpekcijskega nadzora in kakšen je ugotovitveni in dokazni postopek.

V okviru davčnega nadzora se preverja, ali zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti. Nadzor se vrši v korist in v breme davčnega zavezanca. Inšpektorji, kot pooblaščene osebe Finančne uprave Republike Slovenije, izvajajo davčni inšpekcijski pregled, ki je ena od oblik davčnega nadzora. Inšpektorji kontrolirajo, če davčni zavezanci izpolnjujejo obveznosti po Zakonu o davčnem postopku in po zakonih o obdavčenju. V teh zakonih so določbe o sankcioniranju kršitev.

Davčni inšpekcijski postopek je poseben upravni postopek, kjer se uporabljajo Zakon o inšpekcijskem postopku, zakoni o obdavčenju in Zakon o splošnem upravnem postopku.

Pri inšpekcijskem pregledu se kontrolira pravilnost in pravočasnost obračunavanja davkov, prekontrolirajo se knjigovodske in druge evidence, kontrolirajo se neprijavljeni dohodki in poslovanje davčnih zavezancev. Odrejajo se ukrepi, ki so določeni v zakonu. Če se poslovne knjige in evidence davčnega zavezanca nahajajo pri knjigovodskem servisu, se tam opravlja inšpekcijski ogled. Lahko pa se opravlja tudi v prostorih pooblaščenca ali pa v prostorih davčnega urada (Kruhar Puc, 2004, str. 51).

Davčna inšpekcija opravlja delni ali celostni inšpekcijski nadzor. Pri delnem se pregledajo le posamezna področja poslovanja, le določene vrste davkov in le za določeno davčno obdobje. Pri celostnem nadzoru se pregledajo vsi posli, vse vrste davkov in najširše dovoljeno časovno obdobje (Jerovšek in drugi, 2008, str. 312).

Davčni inšpektor se zaveže s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, da bo izvajal naloge in pooblastila, ki mu jih predpisujejo predpisi (Perme, 2005, str. 46).

Celoten članek je dostopen za naročnike!