TFL Vsebine / TFLGlasnik

Podjemna pogodba, pogosto imenovana tudi pogodba o delu, je ena izmed oblik civilnopravnih pogodb, ki se v praksi precej pogosto uporablja. Velikokrat lahko opazimo, da jo posamezniki (popolnoma zmotno) primerjajo s pogodbo o zaposlitvi. Pri podjemni pogodbi gre za bistveno drugačen pravni okvir, saj podjemna pogodba ne ustvarja delovnega razmerja.

Podjemna pogodba je uporabno “orodje” za izvajanje določenih nalog, vendar jo je treba skleniti previdno in z jasnim razumevanjem njenih omejitev. Čeprav ponuja večjo fleksibilnost v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi, ima tudi nekatere slabosti, zlasti glede socialne varnosti izvajalca podjemne pogodbe. Obdavčitev je še ena v vrsti negativnih aspektov podjemne pogodbe.

Osnove za razumevanje pravnega okvirja podjemne pogodbe

Podjemna pogodba je pogodba civilnega prava, s katero naročnik naroči določeno delo podjemniku, ta pa se zaveže, da bo to delo opravil v skladu z dogovorom. Gre lahko za fizična ali umska dela, kot so na primer izdelava lesenega pohištva, popravilo strojev ali različne oblike svetovanja. Pri tem je ključno, da se podjemnik zaveže k doseganju določenega rezultata, medtem ko naročnik prevzame obveznost plačila za opravljeno delo.

Podjemno pogodbo lahko skleneta tako fizični kot pravni osebi, dogovori pa so običajno pisni, čeprav v praksi prihaja tudi do ustnih dogovorov. Priporočljivo je, da se podjemna pogodba sklene v pisni obliki, saj slednja omogoča boljše dokazovanje ob morebitnih nesoglasjih glede obsega in pogojev opravljenega dela.

Razlika med podjemno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi

Kot smo omenili že zgoraj, podjemna pogodba nikakor ni enaka pogodbi o zaposlitvi. Glavna razlika med pogodbama je v tem, da pogodba o zaposlitvi ustvarja razmerje med zaposlovalcem in zaposlenim v smislu delovnega prava, podjemna pogodba pa ne. Pri podjemni pogodbi je podjemnik samostojen pri organizaciji svojega dela in ne podlega disciplinski oblasti naročnika, medtem ko je pri pogodbi o zaposlitvi delavec vključen v organiziran delovni proces, delo pa opravlja pod nadzorom in po navodilih delodajalca.

Na tem mestu moramo prav gotovo omeniti tudi pogosto prakso, v sklopu katere lahko nemalokrat naletimo na izraz "zaposlen prek podjemne pogodbe". To seveda ni pravilno, saj pri sklenitvi podjemne pogodbe elementi delovnega razmerja niso (in tudi ne smejo biti) podani. V primeru, da ob podjemni pogodbi obstojijo elementi delovnega razmerja, kot so na primer osebno opravljanje dela, nepretrgana vključenost v delovni proces in podrejenost delodajalcu, mora biti sklenjena pogodba o zaposlitvi.

Podjemna pogodba – obdavčitev in plačilo prispevkov

Med najmanj priljubljenimi dejstvi, ki jih podjemna pogodba prinaša je zagotovo obdavčitev. Ta vključuje akontacijo dohodnine, ki se izračuna po stopnji 25 % od davčne osnove.

Vsakemu podjemniku je treba zagotoviti tudi zavarovanje za primer invalidnosti in smrti, povezano z delom. Prispevek znaša 8,85 % od honorarja, zmanjšanega za normirane stroške, ki jih podjemnik plača v višini 10 %. Plačilo prispevka je odgovornost naročnika, kar pomeni, da se prispevek obračuna na bruto honorar.

V primeru, ko podjemnik ni pokojninsko in invalidsko zavarovan na drugi podlagi (npr. prek delovne pogodbe), se mora obvezno vključiti tudi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V tem primeru znaša prispevek 15,5 % od honorarja, zmanjšanega za normirane stroške. Čeprav je zavezanec za plačilo podjemnik, mora organizacija ta prispevek obračunati in odšteti od bruto honorarja ter poskrbeti za plačilo. Prispevek se upošteva pri izračunu pokojninske dobe in pogojev za upokojitev.

Kdaj se lahko sklene podjemna pogodba?

Najpomembneje je poudariti, da je podjemna pogodba primerna le za opravljanje dela, ki ne vključuje elementov delovnega razmerja. Navadno se podjemna pogodba sklene takrat, kadar gre za izvajanje določenih nalog brez potrebe po vključitvi v organiziran delovni proces naročnika. Kljub vsemu pa naj na tej točki poudarimo, da za določena umska dela, kot so intelektualne storitve, obstaja tudi možnost sklenitve avtorske pogodbe.

Podjemna pogodba se lahko sklene za določen čas (dokler ni delo opravljeno) ali za nedoločen čas, vendar mora biti v pogodbi jasno določeno, kdaj in kako se bodo storitve izvedle. Poleg tega se v pogodbi določi tudi način plačila ter podatki o tem, kdo zagotovi potrebne materiale in morebitno drugo opremo.

Prednosti in slabosti podjemne pogodbe

Prednosti podjemne pogodbe so predvsem v njeni fleksibilnosti. Skoraj vsakdo lahko sklene podjemno pogodbo, bodisi redno zaposleni, brezposelni ali študenti, kar omogoča različne možnosti zaslužka.

Na drugi strani pa slabosti podjemne pogodbe vključujejo omejeno socialno varnost in visoko obdavčitev. Poleg tega podjemnik ni upravičen do dodatkov za delo ob nedeljah, praznikih ali ponoči, kot to velja pri redno zaposlenih. Prav tako podjemnik ni upravičen do letnega dopusta, regresa ali povračila potnih stroškov – lahko pa se s stranko dogovori za izplačilo kilometrine.