TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbam tožečih strank zoper izpodbijano sodbo se delno ugodi in se izpodbijana sodba v izpodbijani stroškovni odločitvi v točki V. izreka spremeni tako, da se sedaj v celoti pravilno glasi:

″V. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni plačati prvo tožeči stranki 594,24 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od šestnajstega dneva po vročitvi te sodbe toženi stranki dalje.

Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni plačati skupnosti dedičev pok. druge tožeče stranke 586,38 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od šestnajstega dneva po vročitvi te sodbe toženi stranki dalje.

Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni plačati skupnosti dedičev pok. tretje tožeče stranke 381,09 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od šestnajstega dneva po vročitvi te sodbe toženi stranki dalje.

Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni plačati četrto tožeči stranki 925,44 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od šestnajstega dneva po vročitvi te sodbe toženi stranki dalje.

Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni plačati toženi stranki 14.187,30 EUR stroškov pravdnega postopka s tem, da plača vsaka tožeča stranka oziroma skupnost dedičev 3.546,83 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od šestnajstega dneva po vročitvi te sodbe tožeči stranki dalje.″

II. Pritožbi H. H. (vložena v imenu tretje tožeče stranke dedičev v skupnosti dedičev po pok. D. D.) in C. C. (vložena v imenu drugo tožeče stranke dedičev v skupnosti dedičev po pok. B. B. in v imenu četrto tožeče stranke) se zavržeta v delu, ki se nanaša na točko III. izreka izpodbijane sodbe.

III. Nadaljnje pritožbe vseh tožečih strank in v celoti pritožba tožene stranke se zavrnejo in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi v vseh preostalih izpodbijanih, a nespremenjenih, točkah izreka, t.j. v točkah I., II., III. in IV. izreka.

IV. Tožeče stranke in tožena stranka same trpijo vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Čeprav je pritrditi tožečim strankam, da tožena stranka ni bila denacionalizacijski zavezanec za vračilo graščine in da zato delna denacionalizacijska odločba glede vračila tega premoženja med pravdnima strankama ni ustvarjala upniško-dolžniškega razmerja ter da posledično zato v njunem medsebojnem razmerju zaradi opustitve sodelovalne dolžnosti tožeče stranke tudi ni moglo priti do t.i. upniške zamude, pa je ravnanje tožnikov v zvezi s prevzemom tega premoženja na podlagi odločbe z dne 22. 3. 2007 pravno pomembna okoliščina tudi v razmerju do tožene stranke. Po pravnomočnosti te delne odločbe je namreč odpadla podlaga za brezplačno uporabo prostorov graščine s strani tožene stranke. Ker pa je pri prevzemu graščine na strani denacionalizacijskega zavezanca v skladu z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, sodelovala tudi tožena stranka, ki je bila tudi sama vabljena na prevzem graščine, ker je imela ključe graščine in je določene prostore v graščini tudi uporabljala, je na podlagi takšnega ravnanja tožnikov, ko se brez upravičenega razloga niso odzvali na (drugi) poziv za prevzem graščine, ob pravilni uporabi materialnega prava, povsem pravilen materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da so tožniki z opustitvijo svoje sodelovalne dolžnosti pri prevzemu graščine po pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe z dne 22. 3. 2007 hkrati izrazili tudi svojo privolitev v prikrajšanje zaradi nadaljnje uporabe te nepremičnine s strani tožene stranke, ter da je le-ta trajala tako dolgo, dokler tožniki od tožene stranke niso zahtevali plačila najemnine-uporabnine in sklenitve najemne pogodbe.