na dokumentu
Portal TFL
VSL sklep II Cp 2018/2013 - odškodninska odgovornost - dovoljeni obrati – okoljska škoda – tolerančni prag – normalna škoda – solidarna odgovornost – pollution share liability...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
23.10.2013
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep II Cp 2018/2013
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0074143
SENAT, SODNIK
mag. Matej Čujovič (preds.), Tomaž Pavčnik (poroč.), Katarina Marolt Kuret
INSTITUT VSRS
odškodninska odgovornost - dovoljeni obrati – okoljska škoda – tolerančni prag – normalna škoda – solidarna odgovornost – pollution share liability – market share liabilitiy – vzročna zveza – načelo dispozitivnosti – vmesna sodba – razdelna odgovornost – določitev deležev – ničnost sodne poravnave – raba slovenskega jezika
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
Pritožbam se ugodi, izpodbijana vmesna sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
JEDRO
V vmesni sodbi mora biti določeno, ali gre za solidarno ali za razdelno odgovornost. V primeru razdelne odgovornosti morajo biti že v vmesni sodbi določeni deleži posameznih tožencev.
Razdelna odgovornost je v razmerju do zahtevka za solidarno plačilo nekaj manj (minus) in ne nekaj drugega (aliud).
Pravilo, da morajo biti odločbe izdane v slovenskem jeziku, ne pomeni le tega, da morajo biti uporabljene slovenske besede, marveč da mora besedilo ustrezati celotnemu sklopu slovničnih pravil. Njihov sestavni del je tudi skladnja slovenskega jezika.
Izhodišče reševanja spora v odškodninski pravdi za okoljsko škodo, ki nastaja z obratovanjem dovoljene dejavnosti, mora biti v škodi, ki je zatrjevana in ne v ugotavljanju emisij. Ključno je, ali tako zatrjevana škoda (poslabšanje okolja in zmanjšanje premoženjske koristi zaradi poslabšanja okolja) presega normalne meje. K škodljivemu dejstvu se ozremo šele v naslednjem koraku, ko že vidimo, da je okolje razvrednoteno. Šele tu imamo opraviti s težkim strokovnim vprašanjem, ali obstaja (naravna) vzročna zveza med dejavnostjo posamezne tožene stranke in premoženjsko škodo, ki je posledica poslabšanega ali celo uničenega okolja. Nato sledi še (verjetno) pravno najbolj zahteven korak: kako pravno-vrednotno pripisovati nastalo premoženjsko škodo različnim emitentom.
Razdelna odgovornost je v razmerju do zahtevka za solidarno plačilo nekaj manj (minus) in ne nekaj drugega (aliud).
Pravilo, da morajo biti odločbe izdane v slovenskem jeziku, ne pomeni le tega, da morajo biti uporabljene slovenske besede, marveč da mora besedilo ustrezati celotnemu sklopu slovničnih pravil. Njihov sestavni del je tudi skladnja slovenskega jezika.
Izhodišče reševanja spora v odškodninski pravdi za okoljsko škodo, ki nastaja z obratovanjem dovoljene dejavnosti, mora biti v škodi, ki je zatrjevana in ne v ugotavljanju emisij. Ključno je, ali tako zatrjevana škoda (poslabšanje okolja in zmanjšanje premoženjske koristi zaradi poslabšanja okolja) presega normalne meje. K škodljivemu dejstvu se ozremo šele v naslednjem koraku, ko že vidimo, da je okolje razvrednoteno. Šele tu imamo opraviti s težkim strokovnim vprašanjem, ali obstaja (naravna) vzročna zveza med dejavnostjo posamezne tožene stranke in premoženjsko škodo, ki je posledica poslabšanega ali celo uničenega okolja. Nato sledi še (verjetno) pravno najbolj zahteven korak: kako pravno-vrednotno pripisovati nastalo premoženjsko škodo različnim emitentom.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.