TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (2. in 3. točka izreka) razveljavi in se mu zadeva vrne v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Izenačevanje pravice uporabe z lastninsko pravico na nepremičnini je materialnopravno zmotno. Za pridobitev pravice uporabe na nepremičnini vpis le-te v zemljiški knjigi ni bil konstitutiven. Po 1. odst. 2. člena Zakona o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. SRS št. 43/73), so se kot imetniki pravice uporabe na nepremičnini, ki je družbena lastnina, lahko vknjižile organizacije združenega dela, ki so na taki nepremičnini (že) pridobile to pravico. Pravica uporabe na nepremičnini, ki je družbena lastnina, se je po 1. odst. 4. člena cit. zakona lahko vknjižila tudi na podlagi overjene pogodbe, kadar zakon določa, da se taka pravica lahko prenese s pogodbo. Prenosa pravice uporabe nepremičnine s pogodbo noben zakon tedaj ni omejeval. Citirani zakon je v 2. odst. 1. člena sicer določal, da se vsaka sprememba imetnika pravice uporabe na nepremičnini, ki je družbena lastnina, vpiše v zemljiško knjigo. Glede na gramatikalno in teleološko razlago navedenega zakona pa vpis pravice uporabe na nepremičnini ni pogoj za pridobitev te pravice (drugače to določa 1. odst. 33. člena ZTLR za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini). Vpis pravice uporabe v zemljiški knjigi ima namen varstva pravnega prometa oziroma varstva tretjih, ki se na podatke zemljiške knjige zanesejo.