TFL Vsebine / TFLGlasnik

Že predstavitvi mag. Gregorja Ficka, direktorja Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, in Martina Bajžlja s Statističnega urada ter opisovanje primerov iz prakse, ki jih je nanizala specialistka Aleksandra Velkovrh, bi zaslužili celo konferenco. A s tem ne zmanjšujemo pomena ostalih referatov na nedavni 7. Gradbeno-prostorsko-okoljski konferenci, ki jo je organizirala družba Tax-Fin-Lex, vsebinsko pa je za program konference poskrbela Aleksandra Velkovrh.

Ob otvoritvi je Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax-Fin-Lex, poudarila širši pogled na čas ob konferenci: »Ne vemo točno, kaj nas čaka. Geopolitična situacija je napeta; upajmo, da ostane tako, kot je. Notranjepolitično pa nas čakajo volitve in samo upamo lahko, da tudi naslednja vlada nadaljuje s tem, kar je zastavljeno, oziroma da ne bi preveč posegala na celotno področje infrastrukturnih projektov. Verjamem pa, da ste večina tu zbrani zato, ker se vsakodnevno srečujete z različnimi izzivi – tako z gradbenega kot prostorskega in okoljskega področja. Seveda smo dodali tudi aktualne stvari, ki prihajajo – to je umetna inteligenca. Cela sekcija je temu namenjena in upam ter verjamem, da vam bo koristila pri vsakdanjem delu ter pomagala povečati produktivnost vašega dela.«

»Gradbinci moramo stremeti k temu, da bomo trajnostni in popolnoma krožni,« so bile prve besede Gregorja Ficka prvo uro konference. Ker je gradbeništvo »ključen gospodarski sistem, ki ima velik pomen v celotnem gospodarstvu, saj je eden od temeljnih sektorjev, ki podpira razvoj drugih gospodarskih dejavnosti in izboljšuje kakovost življenja prebivalstva. V sektorju je zaposlenih več kot 52 tisoč ljudi, skupni čisti prihodki od prodaje pa znašajo 8,7 milijarde evrov, od tega okrog 790 milijonov evrov iz izvoza.«

Seveda mag. Ficko ni mogel mimo dejstva o pomanjkanju kadra, kar sili v avtomatizacijo gradbene mehanizacije in uvedbo umetne inteligence v procesih projektiranja, operativne gradnje, upravljanja in vzdrževanja gradbenih projektov. Sicer bodo ambiciozni razvojni načrti do leta 2035 zgolj lepe želje.

»Sama gradnja infrastrukture je ena od lažjih stvari. Ključni problem je priti do prostorskih aktov. Povedal bom primer: leta '96 smo za zelo zahtevno avtocesto mimo Maribora, ki je bila v avtocestnem programu med petimi najzahtevnejšimi odseki, za državni prostorski načrt potrebovali leto in osem mesecev, čeprav ima ta cesta vse, kar imajo tudi odseki, za katere so bili državni prostorski načrti sprejeti 10 ali 15 let kasneje. In danes – tretjo razvojno os smo začeli umeščati v prostor leta 2004, leta 2026 pa še vedno nimamo v celoti označene trase v prostor.«

»Danes poznamo civilnodružbene organizacije, ne bom povedal, katere so, ki dejansko vložijo zahtevek za sodelovanje in potem v zameno, da se zadeva umakne, zahtevajo tudi finančno nadomestilo.«

Ko govorimo o gradbeništvu, zlasti o javnih naročilih, ne gre brez omenjanja korupcije, a smo tokrat slišali tudi za v javnosti redko omenjen pojav.

Eden iz skupine študentov arhitekture in gradbeništva, ki jim je družba Tax-Fin-Lex omogočila brezplačno udeležbo na seminarju, je namreč dejal, da jih že na fakulteti opozarjajo na upoštevanje interesa javnosti.

Mag. Ficko je marsikoga presenetil s komentarjem: »Pri nas se dogajajo tudi t. i. špekulativne participacije javnosti. Ustanovite neko združenje, kjer dejansko a priori nasprotujete nekemu objektu, neki infrastrukturi – ne toliko zato, ker bi vas osebno motilo, da gre zadeva mimo vaše hiše, ampak zato, da lahko iz tega potegnete tudi neko dobrobit. Danes poznamo civilnodružbene organizacije, ne bom povedal, katere so, ki dejansko vložijo zahtevek za sodelovanje in potem v zameno, da se njihova zahteva umakne, pričakujejo tudi finančno nadomestilo, kar je v bistvu neke vrste kriminal. Do tega, da bi to kakšno sodišče procesiralo oziroma da bi se te zadeve razgalile javnosti, še nismo prišli. Saj represivni sistem države tudi na področju gospodarskega kriminala še vedno ne deluje tako, kot bi moral.«

O tem, kaj se preveč in v škodo malih podjetnikov, zlasti s. p.-jev, procesira, je govoril redni gost konference Tax-Fin-Lex Ivan Simič, ki je pritegnil pozornost s praktičnimi primeri.

O problemih in zapletih pri lokacijski opredelitvi območja izvrševanja stvarne služnosti je govoril pravnik Luka Ivanič. Odvetnica Maja Prebil je govorila o glavnih izzivih pri gradbeni pogodbi. Ko je začela naštevati primere napak, opisovanja ni hotelo biti konec in lahko bi rekli, da je šlo za svojevrstno in obsežno pro bono svetovanje na kraju samem.

O gradbeni parceli in vsem, kar je z njo povezano, zlasti o zmotnem razumevanju, je govorila mag. Marjana Vugrin iz podjetja Digi Data d. o. o., Eva Markun iz Marbo Okolja pa je dodala informacije o smernicah za načrtovanje objektov, odpornih na podnebne spremembe. Ob tem nas je posebej spomnila, da smo evropski rekorderji glede na višino škode zaradi podnebnih sprememb na prebivalca.

Eva Markun: »Smo evropski rekorderji glede na višino škode zaradi podnebnih sprememb na prebivalca.«

Arhitektka Tanja Mencin je poiskala podrobnosti v noveli GZ-1B – od dovoljenja do objekta. Njeno vodilo je bilo: Cilj ni pridobljeno dovoljenje, cilj je skladno umeščen in varen objekt.

O problematiki in rešitvah urejanja prostora v luči sprememb ZUreP-3 – kako omogočiti učinkovitejše odzivanje na potrebe v prostoru (razvojne in varstvene) – pa je govorila arhitektka Barbara Radovan.

Vrednotenje projektov in obsežna investicijska dokumentacija sta mag. Tomažu Košiču iz DRI Upravljanje investicij d. o. o. omogočila, da se še posebej ukvarja z izračuni in ocenami pričakovanih koristi (direktne koristi, indirektne, širše družbene koristi).

Margita Žaberl iz podjetja GIGA-R d. o. o. se že več kot 23 let ukvarja s področjem varstva okolja, predvsem s presojami vplivov na okolje in pripravo dokumentacije za različne tipe okoljskih presoj. Njena tema Okoljska dokumentacija pri projektih, sofinanciranih iz sredstev EU: zahteve, postopki in dobre prakse bi, tako kot še nekatere druge, zaslužila posebno poglavje.

V ta sklop je sodilo tudi predavanje Presoja vplivov na okolje in okoljevarstvena soglasja dr. Tanje Pucelj Vidović. Posebej je pritegnil pozornost eden izmed mednaslovov njene teme: neskladnost izrazoslovja, konceptualnih okvirjev in trend razdrobljenosti različnih direktiv EU, finančnih instrumentov (DNSH) ter po novem še uredb – vsebinsko prazen in nejasen omnibus.

Tanja Mencin: »Cilj ni pridobljeno dovoljenje – cilj je skladno umeščen in varen objekt.«

Na koncu smo zaključili s sekcijo uporabe umetne inteligence, kar je seveda pritegnilo posebno pozornost.

Odvetnica mag. Veronika Cukrov je naštela številne primere rabe umetne inteligence pri javnem naročanju in se skupaj z udeleženci spraševala o morebitni (ne)pravilni rabi umetne inteligence. Kaj če npr. slednja glede na ponudnikovo preteklo uveljavljanje pravnih sredstev v primerljivih postopkih napove, da je velika verjetnost revizije, če bo izbran določen ponudnik – ali sme naročnik to napoved upoštevati pri izbiri?

Od leta 2025 je za novogradnje zahtevnih objektov, določenih v Gradbenem zakonu (GZ-1), vključno z objekti z vplivi na okolje, katerih investitorji so naročniki po zakonu o javnem naročanju, izdelava projektne dokumentacije obvezna z uporabo BIM-orodij.

O tej rabi umetne inteligence – zdaj že dobro znanem BIM-projektiranju – sta govorila arhitekta Andrej Ržišnik in mag. Klemen Stegu iz podjetja Protim Ržišnik Perc.

Seveda ne moremo mimo slikovitih primerov rabe umetne inteligence v raznih (u)pravnih postopkih, vezanih na gradbeništvo, ko je Aleksandra Velkovrh zgovorno in slikovito predstavila rabo TFL AI PLUS, kar je vsekakor prihodnost pravnega pomočnika. Tjaša Kohek iz družbe Tax-Fin-Lex pa je dodala uradno predstavitev najnovejšega orodja, ki je komaj postalo na voljo naročnikom, a je med pavzo v njenem prostoru za pogovor s strankami nastal dolg seznam naslovov zainteresiranih, ki si v prihodnje želijo podrobnejše predstavitve.

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!