TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 918/2011-10 z dne 22. 11. 2011 se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.

Ker v obravnavani zadevi utemeljitev prvostopenjskega sodišča temelji tudi na okoliščinah, ki ne pomenijo relevantnih objektivnih okoliščin, ostale okoliščine pa po mnenju Vrhovnega sodišča same po sebi za sklep, da je revident vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa, glede na pojasnila revidenta, ne zadostujejo, je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Sodišče prve stopnje je po mnenju Vrhovnega sodišča posledično napačno zaključilo, da je v okoliščinah primera, kot je obravnavani in kot izhaja iz sodb SEU, dokazno breme o dobrovernosti na strani davčnega zavezanca.