TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 78/2005 in II Ips 135/2005 z dne 17. 3. 2005 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju št. Cp 43/2004 z dne 10. 3. 2004 in s sklepom Okrajnega sodišča v Žalcu št. N 17/2003 z dne 5. 9. 2003 ter v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju št. Cp 596/2003 z dne 19. 6. 2003 in s sklepom Okrajnega sodišča v Žalcu št. N 37/2000 z dne 13. 12. 2002 se ne sprejme.

Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbe ne preizkuša navedb, s katerimi pritožnik utemeljuje trditve, da so izpodbijane sodne odločbe nezakonite in nepravilne. Pritožnica v okviru pritožb in revizij ni postavila trditve, da sodnica na prvi stopnji sojenja v zapisnik ni zapisovala njenih navedb, pomembnih za odločitev. Zato ne izkazuje, da je pred vložitvijo ustavne pritožbe v tem delu po vsebini izčrpala vsa pravna sredstva (prvi odstavek 50. člena ZUstS). Teh navedb iz ustavne pritožbe Ustavno sodišče zato ni moglo upoštevati. Očitek, da je bila na prvi stopnji sojenja prekinjena in ji je bila odvzeta beseda je pavšalen in nekonkretiziran. Zato z njim ne more utemeljiti trditve o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave. Sodišču tudi ni mogoče očitati kršitve te pravice z navedbo, da ni postavilo izvedenca, če v zadevi stranka tak predlog sploh ni dala.