TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije se odpravi. Zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje. V tem postopku nosi vsak udeleženec svoje stroške postopka.

Tretji odstavek 33. člena (takrat še veljavnega) ZUS je dopuščal odločanje brez spisa, ni pa preprečeval odločanja po tretjem odstavku 39. člena ZUS, po katerem sme sodišče samo ugotoviti dejansko stanje (na obravnavi ali po članu senata ali po drugem rednem sodišču ali po kakšnem drugem organu; na obravnavo povabi tudi stranko - četrti odstavek 39. člena) in izdati sodbo ali sklep, če bi odprava izpodbijanega upravnega akta po drugem odstavku tega člena in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo. Ta določba sicer govori o tožniku, ker je po naravi upravnega spora to praviloma spor med tožnikom in toženim organom. Seveda pa narava konkretnega spornega razmerja, v katerem spor ni le med tožnikom in tožencem, pač pa je tu še prizadeta oseba, sodišče zavezuje, ker sodi na podlagi Ustave in zakona, da prizna prizadeti osebi enak položaj kot tožniku, kadar bi sicer njej nastala težko popravljiva ali celo nepopravljiva škoda. Odprava ali razveljavitev akta, ne da bi sodišče preizkusilo navedbe tožeče stranke, ima namreč v takih primerih za prizadeto osebo enake pravne posledice kot če bi sodišče presodilo, da je izdani akt nezakonit. Tako odločanje pa zahteva, da sodišče samo ugotovi dejansko stanje in presodi zakonitost izbire prizadete osebe v spornem postopku izbire. Če ugotovi, da je izdani akt nezakonit, ga odpravi, če pa je zatrjevanje nezakonitosti neutemeljeno, tožbeni zahtevek zavrne. Le na ta način je mogoče prizadeti osebi v upravnem sporu zagotoviti enako varstvo pravic in njeno pravico do sodnega varstva v tistih primerih, ko tožena stranka, t.j. organ, ki je izdal izpodbijani akt, sodišču ne pošlje spisov.