TFL Vsebine / TFLGlasnik

Pomembna praktična vprašanja v zvezi s podnebnimi spremembami za slovenske državljane ureja Evropska unija, predvsem ko gre za omejitve pri gospodarskem poslovanju, energetski politiki, in regulira, kakšni morajo biti produkti na trgu, ipd. Na te odločitve slovenski državljani v praksi nimamo vpliva. Praktičnega vpliva nimajo niti slovenski poslanci v Evropskem parlamentu. Evropski parlament le sprejema predpise, ki jih pripravi Evropska komisija, in nima predlagalne pravice pri sprejemanju predpisov (289. člen PDEU). Odločitve so prepuščene Evropski komisiji in komisarjem, na njihovo delo pa slovenski državljani nimamo dejanskega vpliva.

Ukrepi proti podnebni krizi vplivajo na poslovanje več sektorjev gospodarstva. Zaradi »podnebnih« razlogov (omejevanje izpustov dušikovega oksida kot toplogrednega plina) je na primer nizozemska vlada sprejela omejitve pri kmetovanju (predvsem živinoreji). Ukrepi so tako ostri, da bo delo velikega dela nizozemskih kmetov postalo nerentabilno, kar pomeni, da bodo opuščali kmetovanje.

Glede na ukrepe Evropske komisije v zvezi s prepovedjo proizvodnje avtomobilov z notranjim izgorevanjem do leta 2035 bo lastništvo avtomobila postalo dražje in težje. Že dalj časa traja tudi kampanja proti vzreji govejega mesa, ker naj bi bila živinoreja pomemben vir izpustov toplogrednih plinov (metana). Izpuste CO₂ povzroča tudi ogrevanje hiš – tudi tu je mogoče pričakovati omejitve, ne le glede energetske učinkovitosti, ampak glede porabe goriva nasploh. Ukrepi povzročajo znatne stroške, kar pomeni višje davke in višje cene energije.

Zagovorniki boja proti podnebnim spremembam se zavzemajo za zmanjšanje števila potovanj, delo od doma. Ob primernih bazah podatkov bo mogoče na ravni podjetij in individualni ravni meriti »porabo« CO₂ za vsakega posameznika ter uvajati omejitve.

Digitalna valuta centralne banke (CBDC), centralno zbiranje podatkov o posamezniku in njegov »ogljični odtis«

Eden od korakov k centralizaciji informacij o posameznikih (ne na ravni vlad posameznih držav, ampak celotne EU) je uvedba digitalne valute centralne banke (central bank digital currency – CBDC). Banka Slovenije na svoji spletni strani poroča, da bo Kitajska CBDC uvedla že letos, številne centralne banke pa to možnost proučujejo, vključno z Evropsko centralno banko (ECB) in v njenem okviru tudi Banko Slovenije.¹ Razlog naj bi bila boljša uporabniška izkušnja, Banka Slovenije jo označuje za »nov korak v evoluciji denarja«.

Takšna enotna centralna valuta bo med drugim omogočala:

1. spremljanje vseh posameznikovih transakcij, na primer tudi nakupa goriva, nakupa letalskih vozovnic, nakupa drugih izdelkov,
2. izračunavanje »ogljičnega odtisa« vsakega posameznika in potem tudi
3. omejevanje nakupov vsakega posameznika glede proizvodov in storitev z ogljičnim odtisom, torej za vsakogar posebej.

Posledica bo ne le bistven poseg v zasebnost posameznika, ampak možnost omejevanja posameznikovih pravic do potovanj, nakupa določenih vrst hrane (na primer mesa), ogrevanja in hlajenja domov ipd.

Ali je videti utopično? Pred dvema tednoma je bil na spletni strani Svetovnega gospodarskega foruma (World Economic Forum – WEF) objavljen članek, kjer so opisana pretekla prizadevanja v tej smeri in predlogi za naprej. V tekstu navajajo, da so bili že izdelani številni programi osebnih limitov porabe ogljika. Covid‑19 je bil preizkus družbene odgovornosti in milijarde ljudi po vsem svetu so sprejele številne nepredstavljive omejitve, na primer uporabo aplikacij za sledenje stikom. Glede na to, da napredne tehnologije omogočajo sledenje posameznikovim ogljičnim emisijam, WEF predlaga, naj bodo stroški za ogljično intenzivne dejavnosti in produkte višji, ter dodaja, da je treba na novo opredeliti pošten delež osebnih emisij in določiti sprejemljivo raven osebnih emisij CO₂, kar bo zahtevalo uvedbo ustreznih politik.²

Nujnost ukrepanja

Javna občila in vlade ter predvsem mednarodne organizacije (EU in druge) pozivajo k takojšnjemu ukrepanju glede podnebnih sprememb. Eden najbolj znanih aktivistov na področju podnebnih sprememb Bill Gates svari, da bi bile posledice podnebnih sprememb lahko hujše od posledic covida‑19, tako gospodarske kot zdravstvene.³ Mediji namesto o podnebnih spremembah vedno pogosteje govorijo o podnebni krizi.

Podnebne spremembe ali segrevanje ozračja?

Skozi daljše časovno obdobje prihaja do nihanj v temperaturi na Zemlji za nekaj stopinj. Podnebne spremembe so se v zgodovini Zemlje dogajale ves čas. Podnebje se je spreminjalo pred človekom in še posebej pred človekovim izkoriščanjem premoga, nafte in plina.

Pravno omejevanje dejavnosti človeka je smiselno le glede tistih dejavnosti, ki povzročajo segrevanje ozračja. Poročajo, da je izraz podnebne spremembe zamenjal izraz segrevanje ozračja, ker kljub velikim izpustom CO₂ v ozračje v prvih 15 letih 21. stoletja ni prišlo do segrevanja ozračja.⁴ Sprememb v podnebju ni mogoče avtomatično pripisati človekovemu ravnanju.

Nekaj okoliščin, o katerih osrednja javna občila redko spregovorijo …

Topla in hladna obdobja v zadnjih 2000 letih

Znano je, da je bila v srednjem veku, približno v obdobju med letoma 950 in 1250, temperatura višja, kot je danes. O tem priča na primer dejstvo, da je bila Grenlandija zelena, da so v Angliji gojili trto. Temu obdobju je sledila »mala ledena doba« med 14. stoletjem in sredino 19. stoletja, ko so temperature padle pod današnje. Na zamrznjeni Temzi so na primer prirejali sejme.⁵ Temperatura se je torej spreminjala brez človekovih izpustov CO₂.

Neenakomerne sončne aktivnosti

Toplogredni plini toploto le zadržujejo, energija pride od sonca. Aktivnost sonca ni enaka, ampak je v nekaterih obdobjih večja in v drugih obdobjih manjša. Mnogi trdijo, da različna sončna aktivnost pomembno vpliva na spremembe temperature na Zemlji.⁶

Naraščanje gladine morja

Človekovo izkoriščanje premoga in nafte naj bi povzročalo taljenje ledu na Zemljinih polih, to pa dvigovanje gladine morja. Vendar se gladina morja dviga in spušča ves čas v zgodovini.⁷ Dvigovanje gladine morja torej ni (le) rezultat človekove dejavnosti.

Meritve temperature in primerjava različnih časovnih obdobij

Mnogi opozarjajo, da so stare meritve temperature nezanesljive, ker so bile temperature merjene v neenotnih pogojih in le na nekaterih območjih Zemlje, pri novejših se je nabor meteoroloških postaj menjal in neposredne primerjave niso mogoče, merilne naprave niso ustrezno postavljene ipd.⁸

Vpliv koncentracije CO₂ na temperaturo ozračja

Trdijo, da se je po letu 1998 rast temperature ustavila, medtem ko je koncentracija CO₂ v zraku naraščala. ⁹ Trdijo tudi, da je v geološki zgodovini najprej prišlo do povišanja temperatur, šele potem do povečanja količine CO₂ v ozračju.¹⁰

Napovedi v preteklosti

Mnogi opozarjajo, da se številne črnoglede napovedi strokovnjakov iz preteklosti niso uresničile. V sedemdesetih letih so svarili pred novo ledeno dobo in z njo povezano lakoto. V devetdesetih so napovedovali dvig morske gladine tako, da naj bi bila številna mesta v današnjem času že pod vodo, kasneje, da bo led na Arktiki izginil pred letom 2020, da bodo začeli nastajati »superhurikani« ipd.¹¹ Napovedi znanstvenikov o bodočih katastrofah so torej stalne, vendar se niso uresničile.

»Konsenz« v znanosti

V medijih je pogosto mogoče slišati, da obstaja znanstveni konsenz o tem, da je človek povzročitelj segrevanja ozračja in da je potrebno takojšnje ukrepanje. Obstaja pa tudi mnogo knjig in člankov strokovnjakov, ki se s tem ne strinjajo.¹² Ob znanem nastopu Grete Thunberg v Združenih narodih dne 23. 9. 2019 je na primer 500 znanstvenikov in strokovnjakov objavilo izjavo, da ugotovitve o alarmantnem stanju podnebja niso pravilne in da ni nobene podnebne stiske.¹³ Danes je podpisnikov omenjene izjave več kot 1300 iz 52 držav.¹⁴

Strokovno telo, ki naj bi združevalo najpomembnejše klimatologe, je Medvladni odbor za podnebne spremembe (International Panel on Climate Change – IPCC), ki periodično izdaja poročila o podnebnih spremembah. Ta poročila kritizirajo zaradi sestave avtorjev (tudi dr. Lučka Kajfež Bogataj).¹⁵ Strokovnjaki za fiziko sonca so navedli, da je bil med 38 soavtorji in tremi uredniki, ki so v preteklosti pripravljali podpoglavja o soncu, le eden strokovnjak za sončno fiziko.¹⁶ Navajajo, da naj povzetki ne bi natančno odražali posameznih ugotovitev.¹⁷

V letu 2013 predsedujoči IPCC dr. Rajendra Pachauri je v intervjuju za Guardian povedal, da je IPCC medvladno telo, ki stori, kar mu naročijo vlade, in če vlade želijo, da stvari naredijo drugače in izdelajo drugačno študijo, bodo to brez razmišljanja tudi storili.¹⁸

Ivar Giaver, Nobelov nagrajenec za fiziko, ugotavlja, da je bila temperatura Zemlje v preteklosti višja in nižja od sedanje, ter se sprašuje, kaj je idealna temperatura, in hkrati ugotavlja, da na to vprašanje še nihče ni odgovoril. Obdobja višjih temperatur, kot je današnja, so bila obdobja prosperitete.¹⁹

Zanimivo je, da sta v zadnjem poročilu iz leta 2021 oceni vpliva sončne aktivnosti na segrevanje Zemlje posvečeni le okrog dve strani besedila (od 204 strani).²⁰ Mnogi opozarjajo, da na podnebje vpliva veliko število vzrokov, njihov natančen vpliv in medsebojno učinkovanje pa nista v zadostni meri znana in je zato napovedovanje zelo nezanesljivo. Glede pomena človekovega vpliva na segrevanje ozračja vsekakor ni enotnosti med strokovnjaki.

Protesti kmetov in kako se prilagajati?

Ukrepi z namenom preprečevanja izpusta toplogrednih plinov predvsem na področju kmetijstva so v različnih državah povzročili stisko kmetov. Letos so bili tako množični protesti kmetov proti takšnim ukrepom na Nizozemskem in v Nemčiji.²¹

Trdijo, da ni mogoče napovedati, kako se bo podnebje spreminjalo – ali bo čez 15 let na Zemlji topleje ali hladneje. Trdijo tudi, da se je treba spremembam prilagajati sproti in da je zato najprimerneje, da ukrepe sprejema vsaka država posebej.²²

Zaradi pomanjkanja trdnih dokazov (vse napovedi temeljijo na računalniških modelih) in ob prevelikem številu nasprotujočih si mnenj na področju segrevanja ozračja lahko nosilci odločanja le špekulirajo, katera smer in stopnja regulacije sta najbolj primerni. Pri tako veliki negotovosti je težko pričakovati ustrezno rešitev na medvladni ravni.

Tudi brez enotne nadnacionalne ureditve lahko vsaka država poskrbi za zdravje svojih državljanov, prav tako pa omeji lastne vplive, ki prehajajo državne meje, če presodi, da je to smotrno. Z majhnimi koraki in veliko bolj diverzificiranimi pristopi se lahko veliko bolje prilagodimo spremembam in potrebam našega planeta.

Na ta način tudi skrbimo, da omejevalni ukrepi ne posegajo v človekove pravice bolj, kot je to potrebno. Na vsaki točki regulacije moramo paziti na test sorazmernosti, ki prepoveduje čezmerne posege države tudi v primerih, ko se z njimi sledi legitimnemu cilju. Le ob upoštevanju tega načela bodo vsi sprejeti ukrepi ustavno dopustni. Ukrepi s področja podnebja, ki posegajo v človekove pravice, bi zaradi pomanjkanja informacij in kontradiktornosti tistih informacij, ki so nam trenutno na voljo, lahko ne izpolnili kateregakoli od treh vidikov testa sorazmernosti.

Ustavno sodišče je izreklo: »Poleg tega, da lahko poseg v človekove pravice temelji le na legitimnem, stvarno upravičenem cilju, je treba po ustaljeni ustavnosodni presoji vselej oceniti še, ali je ta v skladu z načeli pravne države (2. člen Ustave), in sicer s tistim izmed teh načel, ki prepoveduje prekomerne posege države tudi v primerih, ko se z njimi zasleduje legitimen cilj. Oceno, ali ne gre morda za prekomeren poseg, opravi Ustavno sodišče na podlagi t. i. strogega testa sorazmernosti. Ta test obsega presojo treh vidikov posega:

• ali je poseg sploh nujen (potreben) v tem smislu, da cilja ni mogoče doseči brez posega nasploh (kateregakoli) oziroma da cilja ni mogoče doseči brez ocenjevanega (konkretnega) posega s kakšnim drugim, ki bi bil po svoji naravi blažji;
• ali je ocenjevani poseg primeren za dosego zasledovanega cilja v tem smislu, da je zasledovani cilj s posegom dejansko mogoče doseči; če ga ni mogoče doseči, poseg ni primeren;
• ali je teža posledic ocenjevanega posega v prizadeto človekovo pravico proporcionalna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi posega nastale (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu oziroma načelo proporcionalnosti).

Šele če poseg prestane vse tri vidike preizkusa, je ustavno dopusten.«²³

Vedno je bolje postopati počasi in premišljeno. Kot kaže, smo na točki, ko šele poskušamo dobro začrtati obseg problema.

¹ Centr1alnobančna digitalna valuta (CBDC), https://www.bsi.si/en/payments-and-infrastructure/national-payments-council/e-news/e-novice-nacionalnegasveta- za-placila-junij-2020/centralnobancna-digitalna-valuta-cbdc (24. 9. 2022).

² 'My Carboin: An approach for inclusive and sustainable cities, 14. 9. 2022, https://www.weforum.org/agenda/2022/09/my-carbon-an-approach-for-inclusive-andsustainable- cities/ (23. 9. 2022).

³ Bill Gates, COVID‑19 is awful. Climate change could be worse, 4. 8. 2020, https://www.gatesnotes.com/Energy/Climate-and-COVID‑19 (24. 9. 2022).

⁴ Alan Moran (ur.): Climate Change, The Facts, 2015, str. 12, avtor Ian Plimer.

⁵ Tim Ball: Human Caused Global Warming, 2016, str. 75.

⁶ Mišo Alkalaj: Podnebna prevara, Kdo nas zavaja s podatki o segrevanju planeta?, Orbis, 2010, str. 52–57; http://www.podnebna-prevara.si/Zelene_lazi/Podnebna_ prevara_files/Podnebna-prevara_1.pdf (23. 9. 2022); Tim Ball, naved. delo, str. 70–74.

⁷ Alan Moran (ur.), naved. delo, str. 13–14, avtor Ian Plimer.

⁸ Tim Ball, naved. delo, str. 59–63; Mišo Alkalaj, naved. delo, str. 43–50.

⁹ Tim Ball, naved. delo, str. 20, Mišo Alkalaj, naved. delo, str. 12–13.

¹⁰ Alan Moran (ur.), naved. delo, str. 12, avtor Ian Plimer.

¹¹ Na primer Mark. J. Perry: 50 Years of Failed Doomsday, Eco-pocalyptic Predictions; the So-called ‘experts’ Are 0-50, ; The New York Post (uredniški komentar), 50 years of predictions that the climate apocalypse in nigh, 12. 11. 2021, (23. 9. 2022).

¹² Na primer Mišo Alkalaj, naved. delo; Alan Moran (ur.), naved. delo; Tim Ball, naved. delo. Vsi navedeni viri citirajo številne podatke in navajajo metodološke pomanjkljivosti ter tudi informacije o nepoštenosti pri pripravi poročil, ki svarijo pred posledicami globalnega segrevanja. William Soon citira poročilo o pregledu 11.944 znanstvenih člankov o podnebju, izdanih med letoma 1991 in 2011, kjer v povzetkih le 0,5 odstotka člankov pripisuje več kot polovico globalnega segrevanja človekovi dejavnosti (Alan Moran (ur.), naved. delo, str. 65, avtor William Soon).

¹³ There is no Climate Emergency, 500 podpisnikov, 26. 9. 2019, https://clintel.nl/wp-content/uploads/2019/09/ED-brochureversieNWA4.pdf (24. 9. 2022).

¹⁴ https://clintel.org/wp-content/uploads/2022/09/WCD-version-091522.pdf (24. 9. 2022).

¹⁵ Intervju v Mladini, 16. oktober 2015: »Skrbi pa me dejstvo, da je bil IPCC včasih v 90 odstotkih sestavljen iz fizikov ali naravoslovcev, danes pa se je ta odstotek močno zmanjšal v korist družboslovnih ved.«

¹⁶ Alan Moran (ur.), naved. delo, str. 58, avtor William Soon.

¹⁷ Isti viri kot v opombi 11 in drugi viri.

¹⁸ »We are an intergovernmental body and we do what the governments of the world want us to do. If the governments decide we should do things differently and come up with a vastly different set of products we would be at their beck and call.«, Goldenburg, S.: IPCC Chairman dismisses climate report spoiler campaign, The Guardian, September 2013, citirano po Alan Moran (ur.), naved. delo, str. 75.

¹⁹ Alan Moran (ur.), naved. delo, str. 13, avtor Ian Plimer (na primer srednjeveško toplo obdobje).

²⁰ IPCC, Climate Change 2021, The Physical Science Basis, https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg1/ (23. 9. 2022).

²¹ Ciara Nugent: Farmer Protests in the Netherlands Show Just How Messy the Climate Transition Will Be, Time, 29. 7. 2022, https://time.com/6201951/ dutch-farmers-protests-climate-action/; Deutsche Welle (DW), German farmers protest agricultural policies, https://learngerman.dw.com/en/german-farmersoverregulation- is-the-last-thing-we-need/a-51418355 (23. 9. 2022).

²² Alan Moran (ur.), naved. delo, str. 82, avtor Robert M. Carter.

²³ Odločba Ustavnega sodišča RS XII, 86, U-I‑18/02.