TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o določitvi najvišjih cen zdravil za humano rabo in pomožnih zdravilnih sredstev se v delu, ki se nanaša na ukrepe določitve cen proizvajalcev medicinskega blaga v zvezi z določanjem veleprodajnih cen domačih proizvajalcev, zavrže. Prvi odstavek 2. člena Uredbe iz 1. točke izreka se odpravi v delu, po katerem se za najvišje veleprodajne cene medicinskega blaga določijo tiste, ki so se uporabljale na tržišču v obdobju od 19. julija do 15. novembra, kolikor se ukrep nanaša na uvoženo medicinsko blago in kolikor zaradi ukrepa devizna protivrednost in carinska stopnja uvoženega medicinskega blaga kot elementa neto veleprodajne cene nista upoštevana skladno z veljavnimi predpisi. Uredba iz 1. točke izreka ni v skladu z zakonom, kolikor se nanaša na določanje deleža trgovine z zdravili na debelo v veleprodajni ceni.

Z vezanjem najvišjih cen medicinskega blaga na obdobje, v katerem se je cene omejevalo tudi na način, za katerega je Ustavno sodišče že v odločbi št. U-I-145/95 z dne 9.11.1995 ugotovilo, da je nazakonit, ker je posegel v pravice uvoznikov, ki jih imajo na podlagi veljavne zakonodaje, kar ni v skladu z načelom zakonitosti, izvedenim iz ustavnega načela delitve oblasti, je Vlada ponovno presegla zakonsko pooblastilo, zaradi česar se je Ustavno sodišče v tem delu odločilo za odpravo izpodbijane uredbe. Interventni ukrep določitve cen, ki vsebinsko pomeni podaljševanje prejšnjega takega ukrepa, je zakonit le, kolikor so ob njegovem sprejemu ponovno podane vse zakonske predpostavke ZCen in kolikor se podaljševanje ne spremeni v trajen sistem. Ker Vlada ni izkazala zakonsko utemeljenih predpostavk za takšno "podaljšanje" ukrepa določitve cen, Ustavno sodišče ocenjuje, da je presegla pooblastila, ki jih ima po 5. členu ZCen.