TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe delno spremeni v III. in IV. točki izreka tako, da se glasita:

"III. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožečo stranko prijaviti v obvezna zavarovanja ter ji za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dne 14. 5. 2019 dalje, razen za obdobje od 15. 9. 2020 do poziva tožniku za vrnitev na delo, obračunati mesečno bruto nadomestilo plače v višini 947,85 EUR, tožeči stranki pa izplačati mesečno neto nadomestilo plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 19. v mesecu za pretekli mesec do plačila.

IV. V presežku se zavrne tožbeni zahtevek za prijavo v obvezna zavarovanja, obračun mesečnega bruto nadomestila plače v višini 947,85 EUR ter izplačilo mesečnega neto nadomestila plače tožeči stranki z zakonskimi zamudnimi obrestmi za obdobje od 15. 9. 2020 do poziva tožniku za vrnitev na delo."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Dolžnost upoštevanja danih zdravniških navodil in izogibanja ravnanj, ki bi lahko negativno vplivala na potek zdravljenja, po ustaljeni sodni praksi pa ne pomeni, da delavec v tem času ne sme opravljati običajnih vsakodnevnih opravil in dejavnosti, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu, saj bi bilo takšno tolmačenje preozko in neživljenjsko. Če tovrstna dejanja delavca niso v nasprotju z navodili zdravnika, potem ni zadržkov, da bi jih delavec lahko opravljal tudi v času bolniške odsotnosti. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje tožniku samostojna vožnja avtomobila kot taka ni bila prepovedana, zato je na ta način tožnik lahko opravljal krajša in razumna življenjska opravila, in sicer peljal je otroke v vrtec in šolo ter šel do garaže preveriti olje in vodo v avtomobilu.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni izkazala očitka, da naj bi tožnik v spornem obdobju na očitane dni bolniškega staleža opravljal pridobitno dejavnost. Zgolj okoliščini, da je imel tožnik na svojem avtomobilu napis "odkup vozil A." (šele kasneje je pričel z opravljanjem te dejavnosti v okviru samozaposlitve) ter, da se je z detektivom dogovarjal o odkupu enega vozila, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne zadostuje za zaključek, da je tožnik opravljal pridobitno dejavnost.