TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Predlog pritožnikov, da pritožbeno sodišče odločitev o pritožbi zoper stroškovno odločitev odloži zaradi domnevno vložene ustavne pritožbe, nima podlage v procesnih določbah ZPP. Tožnika tudi sicer ne izkažeta vložitev ustavne pritožbe, vložitev (le) napovedujeta.

Določbe ZPP o vrednosti spornega predmeta so sicer namenjene ugotavljanju stvarne pristojnosti, vendar pa so ob analogiji uporabljive tudi za odmero sodne takse in odločanje o stroških postopka. Predvsem imajo vpliv na odločanje o stroških postopka določbe prvega in drugega odstavka 41. člena ZPP. Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Bistveno je, da se za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta določi vrednost za vsak zahtevek. Nato se vrednosti za potrebe ugotavljanja pristojnosti bodisi seštejejo, ali pa zahtevki ohranijo samostojno, diferencirano vrednost. V vsakem primeru je vsak zahtevek vrednostno ovrednoten, kar ob analogiji za odmero pravdnih stroškov pomeni, da je pri končni vrednosti spornega predmeta potrebno sešteti vrednosti vseh postavljenih zahtevkov, ki jih je sodišče obravnavalo.