TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

V obravnavani zadevi je obsojenec kaznivo dejanje, za katerega je bil obsojen s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 52007/2016, storil, preden je kazen po prejšnji obsodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 22685/2014 prestal. Gre torej za storilca dveh kaznivih dejanj, za katera mu je bilo sojeno v dveh ločenih postopkih, pri čemer mu je bila za obe dejanji izrečena istovrstna kazen (zapor), le da je sodišče v prvem postopku določilo alternativen način izvršitve te kazni z delom v splošno korist. Ker obsojenec nalog v okviru dela v splošno korist ni opravil v celoti, je bilo s sklepom II Kr 22685/2014 z dne 16. 11. 2017 odločeno o efektivni izvršitvi zaporne kazni, to pa pomeni, da se v dani procesni situaciji položaj obravnavanega obsojenca v ničemer ne razlikuje od položaja drugih storilcev, ki jim je bilo zaradi storitve več kaznivih dejanj z ločenimi pravnomočnimi sodbami izrečenih več zapornih kazni, niti ne od storilcev, ki jim je bilo za vsa storjena kazniva dejanja sojeno v enotnem postopku in je moralo sodišče pri izreku zaporne kazni spoštovati pravila za odmero kazni pri dejanjih v steku.

Ker ni nobenega razumnega razloga, da bi sodišče neenako obravnavalo storilce, ki se jim za več kaznivih dejanj sodi hkrati, v primerjavi s storilci, ki se jim sodi ločeno (14. člen Ustave RS), je v konkretni situaciji potrebno uporabiti določbe o odmeri kazni obsojencu iz 55. člena KZ-1 in pravila za izrek enotne kazni iz 53. člena KZ-1 ter po določbi 1. točke prvega odstavka 407. člena KZ-1 dopustiti predlagano združitev kazni.