TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Vrhovnega sodišča št. III DoR 44/2018 z dne 5. 6. 2018 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

Ker gre v primeru financiranja iz skladov kohezijske politike za področje, ki ga s svojimi akti ureja Evropska unija, morajo sodišča nacionalne predpise razlagati v luči prava Evropske unije in v skladu z njegovim namenom. To pomeni tudi, da mora Ustavno sodišče pri razlagi Ustave upoštevati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in sodno prakso Sodišča Evropske unije, ki se je oblikovala na njeni podlagi, saj gre za izvrševanje prava Evropske unije.   Pravica do obrazložene sodne odločbe, ki je varovana v 22. členu Ustave, je posebnega pomena tudi v pravu Evropske unije. Varuje jo 47. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in jo Sodišče Evropske unije razlaga tako, da vključuje obveznost sodišča, da pojasni, zakaj mu nacionalno sodišče zadeve ni predložilo v predhodno odločanje.   Sodišče se mora z zadostno jasnostjo opredeliti do predloga zahtevane osebe za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije ter pri tem upoštevati merila, ki izhajajo iz 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije in prakse Sodišča Evropske unije. Ta dolžnost obrazložitve velja tudi v primeru, ko nacionalni procesni predpis določa, da lahko sodišče svojo odločitev obrazloži le s sklicevanjem, da niso izpolnjeni pogoji za obravnavo zadeve (t. i. sumarna obrazložitev).    V konkretnem primeru je Vrhovno sodišče zavrnitev predloga za dopustitev revizije obrazložilo le s sklicevanjem na določbo Zakona o pravdnem postopku, ki dopušča, da za obrazložitev zadošča, da se sodišče splošno sklicuje na neobstoj pogojev za dopustitev revizije. To določbo Zakona o pravdnem postopku je treba razlagati skladno (konsistentno) s pravom EU in s tem ustavnoskladno tako, da mora v primeru, ko stranka predlaga predložitev zadeve v predhodno odločanje Sodišču Evropske unije, sklep o nedopustitvi revizije obsegati tudi obrazložitev, zakaj Vrhovno sodišče strankinemu predlogu ni sledilo.    Ker Vrhovno sodišče ni obrazložilo, zakaj ni sledilo predlogu pritožnice za predložitev zadeve v predhodno odločanje Sodišču Evropske unije, je Ustavno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo zaradi kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave v zvezi s pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.