TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Vsebina krivdne odgovornosti staršev ni opredeljena zgolj s splošnim pojmovanjem zanemarjanja vzgoje otrok, temveč je lahko podana tudi takrat, če skrb staršev ni prilagojena in naravnana na usmerjanje ravnanja njihovega mld. otroka v situacijah, ki bi jih starši morali in mogli pričakovati.

Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožena stranka pa jih z revizijo tudi ne more izpodbiti (3. odstavek 385. člena ZPP) izhaja, da je bil ml. toženec v šoli vedenjsko poseben precej nemiren, inpulziven, do brata in sošolcev pogosto verbalno agresiven, imel je pomanjkljivo samoobvladanje in je reagiral nepremišljeno. Zraven je bil pri vsaki stvari, ki jo je bilo posebej obravnavati (če je bilo npr. v šoli kaj razbito ali poškodovano), po šoli pa se je pogosto družil s skupino otrok, ki je pohajkovala po D.. Starša, ki sta po ugotovitvah nižjih sodišč za take otrokove lastnosti vedela, svojega nadzora nad otrokom nista poostrila in ga prilagodila posebnim lastnostim otroka. Zato je tudi po presoji revizijskega sodišča materialnopravno pravilen zaključek, da je njuna odškodninska odgovornost na podlagi določbe 4. odstavka 165. člena ZOR podana, saj njuna skrb ni bila v zadostni meri prilagojena prej navedenim lastnostim otroka in tudi ne v zadostni meri naravnana na usmerjanje otrokovih ravnanj v situacijah v katerih se je znašel otrok in ki so bile za oba starša lahko pričakovane in predvidljive.