TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se

spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek tudi še za nadaljnji

znesek 800.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od

izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila, in se tako sodba

sodišča prve stopnje po spremembi v celoti glasi:

1.Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 700.000,00 SIT z

zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje sodbe, v 15

dneh.

2.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 309.072,44 SIT

pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva

izdaje sodbe sodišča prve stopnje (2.9.2004) dalje do plačila, v 15

dneh.

3.Kar zahteva tožnik več se zavrne."

V preostalem delu se pritožba tožene stranke, pritožba tožeče stranke

pa v celoti, zavrneta in se potrdi v nespremenjenih a izpodbijanih

delih sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati stroške pritožbenega

postopka v znesku 53.009,00 SIT.

 

Pritožbeno sodišče soglaša z izpodbijanim materialnopravnim stališčem

sodišča prve stopnje, da toženec ni ravnal dovolj skrbno in se

uspel razbremeniti odgovornosti (krivde) za trditve, ki jih je

izrekel v spornem intervjuju. V pritožbi še zatrjevane okoliščine, da

je informacijo dobil od visokih letalskih častnikov in da se je

tožnik tudi sam hvalil, da je letel na vojaškem letalu F 16 ne morejo

predstavljati razbremenilnih okoliščin, ki bi omogočale zaključek,

da je toženec imel utemeljen razlog verjeti v resničnost svojih

trditev, s čemer šele bi bila lahko izključena neskrbnost pri

podajanju odgovora. Kot vojaški strokovnjak bi moral podvomiti ali pa

vsaj preveriti govorice, da je toženec opravljal licenco za civilna

pilota na vojaškem letalu, letenje na vojaškem letalu F 16 pa prav

gotovo ni primerljivo z letenjem na povsem drugem letalu - tipa

pilatus. Zahteva po preverjanju resničnosti informacij je v

konkretnem primeru temeljila na višjem standardu profesionalne

(poklicne) skrbnosti in ne le na podlagi merila skrbnosti povprečnega

človeka - nestrokovnjaka. Od toženca se je zato lahko utemeljeno

pričakovalo, da bi se tudi v spornem primeru moral in mogel zavedati,

da trditve, ki jih je slišal od drugih niso resnične. Tudi če ni

morda vedel, kakšen je postopek pridobitve licence civilnega pilota,

bi se moral o tem prepričati - lahko bi na primer v predpisih

preveril, kakšen je postopek za pridobitev tovrstne licence, predno

se je odločil, da potrdi novinarjeve trditve oz. vprašanje ter na ta

način tudi sam nedvomno žaljivo trditev o tožnikovem ravnanju, ki

vsebuje celo očitek kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja oz.

korupcijskega kaznivega dejanja, posreduje javnosti.

V pisnem opravičilu v Sobotni prilogi z dne 10.4.1999, to je kmalu po

objavi spornega intervjuja, (s katerim je bil seznanjen tudi tožnik),

je toženec bralce tudi obvestil o neresničnosti v intervjuju

posredovanih informacij. Takšno opravičilo je vsekakor potrebno

upoštevati kot delno zadoščenje za tožniku nedvomno povzročene

duševne bolečine v zvezi z obravnavanim škodnim posegom.