TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu za znesek 2,170.000,00 SIT z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.01.1999 dalje do plačila razveljavi ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v obrestnem delu pa spremeni tako, da se tožniku od dosojenih 3,220.000,00 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo prisodi še del zahtevanih obresti od 01.01.2002 do 06.02.2003 v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, medtem ko se v preostalem delu pritožba zavrne in se v nespremenjenem ter nerazveljavljenem zavrnilnem delu za presežno zahtevane obresti od dosojenih 3,220.000,00 SIT potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Materialnopravno izhodišče obravnavanega spora je res (strožja) objektivna odgovornost voznika motornega vozila, vendar pa je za pravilno oceno deleža peščeve soodgovornosti za nastalo škodo ob zatrjevanih voznikovih kršitvah cestnoprometnih predpisov treba primerjati krivdne deleže obeh.

Nadomestilo za telesno okvaro se po sedaj že ustaljenem stališču sodne prakse upošteva samo pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Sodišče vštevanje opravi po prostem preudarku na podlagi vseh okoliščin primera, pri čemer se škoda, ki jo oškodovanec utrpi iz tega naslova, sestoji iz razlike med skupno škodo in tistim, kar oškodovanec dobiva oziroma bo dobival iz naslova invalidnine, kar pomeni, da je treba najprej ugotoviti celotno odškodnino, od nje odšteti morebitne prejemke in šele nato določiti odškodnino glede na razmerje deljene odgovornosti.