TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obs. A.Đ. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obdolženec je dolžan plačati 100.000 SIT povprečnine.

Po določbi 1. odstavka 424. člena ZKP se Vrhovno sodišče omeji le na preizkus kršitev, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. Temu je zadoščeno le, če zahteva poleg določne navedbe kršitve vsebuje tudi njeno obrazložitev.

Ker je sodišče obsojencu v skladu z določbami 50. in 51. člena KZ izreklo pogojno obsodbo, v njej pa mu določilo v okviru določbe 1. odstavka 221. člena KZ predpisano kazen ter preizkusno dobo v trajanju, kot jo določa drugi odstavek 50. člena KZ, pri določitvi vrste in višine kazni pa je upoštevalo splošna merila za njeno odmero (1. in 2. odstavek 41. člena ZKP), ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu in tudi ni kršilo kazenskega zakona. Nasplošno izraženo nezadovoljstvo z izrekom kazenske sankcije, ki tudi sicer meri na zmotno presojo dejanskih okoliščin in s tem na z zahtevo za varstvo zakonitosti nedovoljeno uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato ni utemeljeno.