TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje ob delni ugoditvi pritožbi tožene stranke v delu, ki se nanaša na odškodnino za četrto tožnico A. T., spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tej tožnici 6,000.000,00 SIT odškodnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24.11.1995 dalje, v 15 dneh.

Višji tožbeni zahtevek tožnice A. T. se zavrne kot neutemeljen.

Tožnica A. T.je dolžna plačati toženi stranki stroške pritožbenega postopka 70.875,00 SIT v 15 dneh.

V preostalem delu se revizija tožene stranke, revizija tožečih strank pa v celoti, zavrneta kot neutemeljeni.

Tožnica A. T. je dolžna plačati toženi stranki stroške revizijskega postopka 70.875,00 SIT v 15 dneh.

Materialnopravno pa je vprašanje, ali iz vsebine pravne norme izhaja, kako daleč sega vzročnost (teorija o ratio legis vzročnosti), oziroma ali gre za normalne posledice povzročiteljevega ravnanja (teorija o adekvatni vzročnosti), ki ga toženka načenja tudi v reviziji in ki je povezana s posledicami, ki so nastopile pri četrti tožnici A. T. po spornem obolenju. Po ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje obstaja adekvatna vzročna zveza med škodnim dogodkom (okužbo četrte tožnice v toženkinem lokalu) in nastalo posledico (nastopom reaktivnega artritisa) kljub okoliščini, da je pri navedeni oškodovanki obstajala tako imenovana okvara imunske obrambe, ker je odločilna ugotovitev, da se pri četrti tožnici sporno obolenje ne bi razvilo, če se ta pri toženki ne bi okužila. Taki zaključki nižjih sodišč pa so imeli oporo v izvedeniških mnenjih obeh postavljenih izvedencev, da je podana (medicinska) vzročna zveza med okužbo s salmonelo in artritisom. Zato je tudi po presoji revizijskega sodišča podan temelj za toženkino odškodninsko odgovornost po določilu 179. člena ZOR, ki določa, da kdor da v promet kakšno stvar, ki jo je izdelal, ki pa pomeni zaradi kakšne napake, za katero ni vedel, škodno nevarnost za osebe ali stvari, odgovarja za morebitno škodo, ki nastane zaradi take napake. Odgovornost toženke je objektivna, to je vzročna ter se kot proizvajalka stvari z napako v razmerju nasproti oškodovancu ne more uspešno sklicevati na to, da je napaka stvari posledica napake vanjo vdelanega ali pri njeni izdelavi uporabljenega materiala koga drugega.