TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se delno spremenita tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku v delu I/1. točke izreka, ki se glasi:

„Ugotovi se, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 3. 2004 nezakonita.“

Glede preostalega dela izpodbijane odločitve, vključno z odločitvijo o stroških postopka, se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Katero dejanje delodajalca se šteje za „podajo“ odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v ZDR ni opredeljeno. Pri odgovoru na to vprašanje je potrebno izhajati iz narave roka za odpoved, ki je glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča prekluziven, kar pomeni, da po njegovem poteku preneha pravica delodajalca, da delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi (oziroma mu poda odpoved). Ob upoštevanju takšne narave roka za podajo odpovedi zato ni dovolj, da delodajalec najkasneje zadnji dan izteka roka samo sestavi besedilo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč mora biti znotraj prekluzivnega roka iz njegovih dejanj razvidna tudi resna namera, da naj sestavljena odpoved učinkuje.

Primerov, ko bi bilo mogoče delodajalčevo ravnanje opredeliti kot resno namero o tem, da naj sestavljena odpoved učinkuje, ni mogoče zaobseči s taksativnim naštevanjem, temveč je to vprašanje stvar pravne presoje ob upoštevanju konkretnih okoliščin vsakokratne obravnavane odpovedi.