TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba zoper sodbo se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom.

Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

 

Pritožnik zmotno meni, da je imel podlago za izstop iz družbe že v 8. odstavku 416. člena ZGD, ker je preostalim družbenikom ponudil v odkup svoj poslovni delež, skladno z 11. členom družbene pogodbe, ki pa za nakup njegovega poslovnega deleža niso bili zainteresirani. Po 8. odstavku 416. člena ZGD ima res družbenik, ki želi prodati svoj poslovni delež, pa ga drugi družbeniki niso pripravljeni kupiti in tudi niso dali soglasja k prodaji tretji osebi (ki ni družbenik), možnost izstopiti iz družbene pogodbe. Vendar to ne pomeni, da je družbenik to lahko storil z enostransko izjavo o izstopu, posredovano družbi. Za tak primer ZGD v 2. odstavku 436. člena družbeniku (ki želi izstopiti iz družbe) omogoča, da s tožbo od družbe zahteva izstop. Da je izstop mogoč le s tožbo (če ni z družbeno pogodbo določena možnost izstopa družbenika - več o tem v nadaljevanju) izhaja tudi iz taksativno naštetih razlogov, ki opravičujejo tako tožbo. Eden od teh razlogov pa je tudi, če družba oziroma družbeniki ovirajo oziroma onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa. Neposredna povezava tega razloga z določbo 8. odstavka 416. člena ZGD je torej očitna.

Lahko pa je v družbeni pogodbi dogovorjena možnost izstopa iz družbe (prim. 1. odstavek 436. člena ZGD). In prav na pogodbeni izstop se sklicuje toženec, ki tudi v pritožbi navaja, da se je držal pravil postopka iz 13. člena družbene pogodbe, ki omogoča in ureja izstop družbenika.

Po 1. odstavku 436. člena ZGD pa mora družbena pogodba, ki omogoča izstop družbenika, določiti pogoje, postopek in posledice izstopa. Družbena pogodba pa v 13. členu določa le pogoje za izstop (da mora biti odpoved dana v dveh mesecih pred iztekom gospodarskega leta in če bi članstvo v družbi družbenika pomenilo nesorazmerne težave), ne ureja pa postopka izstopa, saj ne opredeljuje, komu je družbenik dolžan dati odpoved, na kakšen način in kakšne so pristojnosti organa, ki sprejme takšno odpoved. Če pa družbena pogodba ne določa postopka izstopa, izstop z odpovedjo ni mogoč. In ker v 13. členu družbene pogodbe dopusten izstop po vsebini ne izpolnjuje vseh zahtev iz 1. odstavka 436. člena ZGD, ni mogoče sprejeti stališča, da je bil pogodbeni izstop z družbeno pogodbo urejen.