TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obsojenega S.B. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obsojenec je dolžan plačati povprečnino 70.000,00 SIT.

S tem ko je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitev dokaznega postopka iz opisa kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ izpustilo očitek iz obtožbe, da je obsojenec na pogodbi lastnoročno podpisal tudi A.Š. (in ne le Al.Š.), ni prekoračilo obtožbe, kljub spremenjenemu opisu pa je podana tudi subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo.

Stranki, ki v zakonskem roku ni uporabila pravice zahtevati izločitve sodnika prve stopnje, pa za to ni bilo objektivnih ovir (kar pomeni:

stranki, ki ne izpolnjuje pogoja iz 384. člena ZKP), ni dovoljeno uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.