TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

V procesnopravni literaturi se res pogosto trdi, da postane pravnomočen le izrek ali tenor sodbe, da pa pravnomočnost ne seže na razloge sodbe oziroma da razlogi sodbe ne postanejo pravnomočni. Ta trditev pa je presplošna in utegne zavesti v zmoto. Iz izreka (tenorja) sodbe res povzamemo, koliko je sodišče zahtevku ugodilo in koliko ne, toda predmet in obseg pravnomočnosti lahko določimo le z razlago celotne sodbe, torej tudi iz dejanskega stanja in razlogov. Izrek sodbe, da se zavrne tožbeni zahtevek, je abstrakten in nam šele razlogi povedo, zakaj je zavrnjen. Šele razlogi nam tedaj pomagajo individualizirati zahtevek. Pomena izreka in njegovih elementov ali členov tedaj ne smemo obravnavati izolirano. Pravnomočen postane subsumpcijski sklep sodišča kot celota, ne pa njegovi elementi.

Subsumpcijski sklep (izrek o konkretni pravni posledici) dobimo iz primerjave konkretnega dejanskega stanja s pravnimi pravili. Iz dejanskega stanja, iz pravnih pravil in iz izreka sodbe razumemo njeno vsebino. Vsak od teh treh členov spada k bistvu odločbe. Zato je potrebno kljub dejstvu, da se pravnomočnost ne nanaša na dejanske ugotovitve, pri presoji, ali gre za razsojeno stvar, upoštevati vse tri elemente sodbe (dejansko stanje, pravna pravila in izrek sodbe).