TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Zakon o pravdnem postopku določa, da, kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 138. člena). Tako bi bilo v tem primeru dovolj, da bi sodišče vabilo na narok za obravnavanje predloga za obnovo le toženčevega pooblaščenca. Sodišče namreč ni zahtevalo, naj se stranka sama izjavi o dejstvih, ki jih je potrebno ugotoviti, in dokaza z zaslišanjem strank ni predlagala nobena izmed njiju, na naroku za obravnavanje predloga pa se razpravlja le v mejah razlogov, ki so navedeni v predlogu. Tako ni bilo razlogov za osebno vabljenje toženca (drugi odstavek 89. člena in prvi odstavek 268. člena ZPP). Če je navzlic temu vabilo toženca, pa se ta iz kakršnegakoli razloga, tudi tistega, ki ga navaja tožena stranka, naroka ni udeležil, ni bilo zakonitega razloga za njegovo preložitev. Kar zadeva pooblaščenčevo odsotnost, pa velja opozoriti na določbo prvega odstavka 116. člena in 294. člena ZPP, po katerih se narok preloži, če so za to opravičeni razlogi oz. če povabljeni opraviči svoj izostanek. Pogoja sta torej dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek. Toženčev pooblaščenec se je sicer opravičil, ni pa navedel opravičljivega razloga. Dejstvo, da je imel za isti dan, kot je bil obravnavani narok, razpisan narok pri drugem sodišču, za to dejstvo pa je vedel 13 dni poprej, in dejstvo, da ima na sedežu sodišča svoje pisarne veliko odvetnikov, kažeta, da je bila pravilna presoja predsednice senata, ki zatrjevanega razloga ni štela kot opravičljivega.