TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi zagovornika obs. D.S. za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 21.3.1997 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5.12.1997 spremeni tako, da se obs. D.S. na podlagi 1. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti obtožbe,

da je kot v.d. odgovornega urednika tedenskega magazina M. v 15.

številki tega magazina v okviru nepodpisanega članka Dosje - lov na informbirojevce dopustil med drugim objavo naslednjih tekstov:

1. "Med dijaško mladino v L. sta delala na ilegalni organizaciji L.P. in bivši delavec DV I.J. Opravili so nekaj listkovnih akcij, zbirali so orožje in imeli v programu teror nad vidnimi partijskimi in udbovskimi funkcionarji. Zaradi mladinskega fanatizma so to organizacijo ocenili kot nevarnejšo" in

2. "Dijak Š.V. je v okrajih M.S. in L. postavil dobro organizirano ilegalno organizacijo. Na ustanovnem sestanku je kot glavno nalogo postavil organizacijo krožkov ter povezavo s tujino. Zapisnik sestanka so poslali po zvezi sovjetskemu poslaništvu na D.",

in s tem o I.J. in Š.V. raznašal s tiskom nekaj, kar lahko škoduje njuni časti in dobremu imenu

in da je s tem storil dve kaznivi dejanji žaljive obdolžitve po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 171. člena KZ v zvezi s 1. točko 1. odstavka 30. člena KZ.

Zasebna tožilca I.J. in Š.V. sta dolžna nerazdelno povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obd. D.S. in potrebne izdatke ter nagrado njegovega zagovornika ter plačati povprečnino vsak v znesku 100.000 tolarjev.

Tisti, ki objavi v javnih medijih avtentičen dokument ali njegov del na način, iz katerega je razvidno, da gre za tak dokument ali pa to pri tem tudi izrecno navede, ne odgovarja za resničnost njegove vsebine. Tudi če dokument, objavljen na način, iz katerega je razvidno, da je cilj posredovanja dokumenta razširjanje vesti kot del svobode izražanja po 39. členu URS, vsebuje trditve, ki so objektivno sposobne škodovati časti ali dobremu imenu drugega, takšnega ravnanja ne bo mogoče opredeliti kot protipravno ravnanje po določbi 171.

člena KZ.