TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Predlagana začasna odredba mora biti namreč takšna, da je terjatev sposobna zavarovati oziroma takšne vrste, da se z njo doseže namen zavarovanja (bodoče) uveljavljene terjatve (čl. 273 ZIZ). Logično je namreč, da nevarnost, da bi dolžnik razpolagal z nepremičnino kot predmetom zavarovanja, ne obstoji preprosto zato, ker je to že storil. Nepremičnina, ki je predmet predlagane začasne odredbe, je namreč z overjeno pogodbo že prodana in izročena kupcema Z., ki se zato lahko kadarkoli vknjižita kot njena lastnika (čl. 21 in 22 Zakona o zemljiški knjigi), saj za to ne potrebuje niti več vknjižbenega dovoljenja prodajalca. Dolžnik torej z nepremičnino ne more več niti dejansko niti pravno razpolagati (člen 3 ZTLR).