TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenec je dolžan plačati 900,00 EUR sodne takse.

Zatrjevana procesna kršitev ni podana. V 376. členu ZKP je med drugim določeno, da izvod pritožbe vroči sodišče prve stopnje nasprotni stranki, ki sme nato v osmih dneh po njenem prejemu podati sodišču odgovor na pritožbo. Četudi nasprotna stranka odgovori na pritožbo po poteku zakonskega roka, ga predsednik senata ne zavrže, temveč ga, če o pritožbi še ni bilo odločeno, pošlje sodišču druge stopnje, kateremu lahko, vsaj posredno koristi pri odločanju o utemeljenosti pritožbe. Kot že pravilno navaja vrhovni državni tožilec v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, je iz navedenega zakonskega določila in njegove razlage ugotoviti, da lahko sodišče druge stopnje tudi neposredno upošteva oziroma obravnava prepozno vložen odgovor na pritožbo vse do svoje odločitve o pritožbi. Tretji odstavek 378. člena ZKP med drugim določa, da če je stranka, ki je vložila pritožbo, na seji navzoča, predstavi glavne poudarke vložene pritožbe, nasprotna stranka pa lahko poda odgovor na pritožbo. S tem ko je v obravnavani zadevi senat Višjega sodišča v Ljubljani zagovorniku "ukazal" naj se omeji na osnovne poudarke svoje pritožbe in ko je državna tožilka podala (prebrala) odgovor na pritožbo zagovornika na sami seji senata drugostopenjskega sodišča, le to ni kršilo določb kazenskega postopka, temveč je ravnalo v skladu s citiranim 376. členom ZKP in tretjim odstavkom 378. člena ZKP.

Sodišče druge stopnje tudi ni kršilo določbe 349. člena ZKP, kot zatrjuje zagovornik, ki se nanaša na pravico obtoženca do zadnje besede v postopku pred sodiščem prve stopnje. Iz določb ZKP, ki se nanašajo na postopek s pritožbo, kadar sodišče druge stopnje odloča na seji senata, sicer ne izhaja, da bi tudi na seji senata sodišča druge stopnje obtoženi imel zadnjo besedo. Takšno pravico ima obtoženi v postopku s pritožbo le v primeru, kadar sodišče druge stopnje odloča o utemeljenosti pritožbe na obravnavi, kot to izhaja iz določbe tretjega odstavka 381. člena ZKP, v obravnavani zadevi je sodišče druge stopnje odločalo na seji senata. Iz zapisnika o pritožbeni seji s 14. 4. 2016 (list. št. 658) izhaja drugače kot navaja zagovornik v zahtevi, saj sta tudi v tem primeru, ko je senat o pritožbi odločal na seji, imela obsojenec in njegov zagovornik zadnjo besedo.