TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

ZUS-1 določno opredeljuje kršitve, ki so tožbeni razlog in tožbene zahtevke v upravnem sporu. Na tožniku je torej, da sprejme odločitev, katero od možnosti bo uporabil, da bi dosegel zasledovani cilj. Le v primeru, da tožba v tem pogledu ni razumljiva, ker ni mogoče ugotoviti tožnikove volje, ga je sodišče skladno z 31. členom ZUS-1 dolžno pozvati na dopolnitve, ki se nanašajo na popolnost ali razumljivost tožbe, ne pa na dopolnitve, ki zadevajo področje ustreznosti oziroma utemeljenosti tožbe ali tožbenega predloga oziroma zahtevka. Sodišče torej tožnika ni dolžno pozvati, naj zaradi možnosti uspeha v upravnem sporu zahteva nekaj drugega od tistega, kar je v tožbi sam zahteval, ampak le, da odpravi formalne pomanjkljivosti tožbe, ki se lahko kaže tudi kot njena nejasnost.

Obveznost upravnega sodišča, da po uradni dolžnosti pazi na ničnost ves čas postopka, vzpostavlja le tožba, glede katere ni formalnih zadržkov za njeno vsebinsko obravnavo in ki so kot razlog za zavrženje določeni v 36. členu ZUS-1.