TFL Vsebine / Revija Pravnik

3

Mehanizem prevladujoče odločbe, določen v šestem do osmem odstavku 11. člena Uredbe Bruselj II, so snovalci predstavljali kot nadgradnjo mehanizma vrnitve otroka, vzpostavljenega v Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otroka, ki naj bi določbe Konvencije okrepil. Mehanizem omogoča dvojno (vnovično) presojo odločitve o zavrnitvi vrnitve otroka, in sicer tako, da sodišče običajnega prebivališča otroka vnovič odloči o vrnitvi otroka, potem ko je sodišče države premestitve o tem že odločilo, in sicer v obliki »podaljška« postopka. S tem mehanizmom se je na strani EU pojavilo vprašanje načela medsebojnega zaupanja, na strani Konvencije pa zasledovanje največje otrokove koristi, kot njenega temeljnega namena. Izkazalo se je namreč, da je mehanizem prevladujoče odločbe spremenil namen Konvencije. Smiselnost mehanizma se pokaže (le) v primeru začasne odredbe kot prevladujoče odločbe, vendar hkrati vpliva negativno na spoštovanje načela vzajemnega zaupanja. S tem ko je Prenovljena uredba Bruselj IIa možnost uporabe začasne odredbe kot prevladujoče odločbe onemogočila, je potrdila temeljni namen snovalcev pridržati »zadnjo besedo« sodišču običajnega prebivališča otroka, čeprav morda na račun okrnjenega zasledovanja otrokove največje koristi ter procesa vzpostavljanja vzajemnega zaupanja med sodišči.

The mechanism of overriding decision stipulated in Article 11(6–8) of Brussels II bis Regulation was argued to be an upgrade of the return mechanism laid down in the 1980 Hague Convention on Civil Aspects of International Child Abduction aiming at strengthening the Convention. The mechanism in Article 11(6–8) enables “second chance” decisions in cases of issuing the non-return order by guaranteeing a court of child’s habitual residence immediately before the removal to decide again on the child’s return, using the “extension procedure”. By establishing such mechanism, the EU not only raises the question of mutual trust principle, but also remodels the Convention’s basic aim, i.e. to pursue the best interest of the child. A positive impact of the mechanism can be attained (only) in the case where the provisional measure is acting as the “overriding” decision, however not without affecting the mutual trust principle. The Recast Brussels II bis Regulation prevents the use of provisional mea- sures as “overriding” decisions and thus exposes the main goal of the mechanism, which is to guarantee the final decision to the court of habitual residence, even though it may, by doing so, hinder the efforts in pursuing the best interest of the child and efforts to build mutual trust among the national courts.

The Hague Convention on the Civil Aspects of International Child Abduction and Brussels II bis Regulation – Mechanism of Overriding Ddecision, Article 11 of the Regulation